Priprava
■ Paradižnike narežemo na manjše koščke, ki jih brez dodatkov pristavimo in zavremo. Paradižnik med pogostim mešanjem kuhamo toliko časa, da razpade, lupinice pa odpadejo.
■ Čilija očistimo, podolžno razpolovimo, izpraskamo semena, čilija pa drobno sesekljamo.
■ Paradižnike pretlačimo skozi gosto cedilo ali s pomočjo pasirke. Pretlačene pristavimo. Dodamo sladkor, sesekljana čilija in dober ščep soli. Počasi kuhljamo več ur, da ostane dobrih 6 decilitrov goste marmelade; gl. nasveti. Pogosteje mešamo le proti koncu kuhanja, ko se zmes že zgosti.
■ Kozarčke za vlaganje s pokrovčki temeljito operemo in za 10 minut položimo v pečico, segreto na 80 °C.
■ Vročo marmelado nalijemo v vroče kozarčke, ki jih dobro zapremo, ovijemo v brisači ali/in odejo in ohladimo.
Serviranje
Pekoča paradižnikova marmelada za ozimnico je dober dodatek pri pripravi klasičnih jedi iz mednarodne in
kitajske kuhinje. Dodajamo jo omakam za mesne jedi, z njo pri
sendvičih nadomeščamo paradižnikov kečap, razredčena pa je odličen premaz za
pice.
Izboljšanje
Ko izbiramo vrhunski paradižnik, segajmo po italijanskih sortah
San Marzano, Piccadilly, Roma, Perini in
Martino.
Nasveti
■ Preprost način preizkusa ustrezne gostote marmelade je želirni preizkus. Preden se lotimo priprave, v hladilnik položimo majhen krožniček. Ko domnevamo, da je marmelada kuhan a, jo kanemo na hladen krožniček. Če se po desetih sekundah ne razleze, je kuhan a.
■ Ozimnico opremimo z nalepko, na kateri označimo ime shranka, sestavine ter obvezno tudi datum priprave. Ozimnico praviloma hranimo do 9, največ 12 mesecev. Izjema so marmelade in džemi, ki jih lahko hranimo celo do 3 leta.
■ gl.
pojasnila, opozorila
Pojasnila
■ Paradižnik razsemenimo zato, da zmanjšamo količino tekočine, s tem pa pospešimo njegovo termično obdelavo. Semena pa odstranjujemo tudi zaradi uravnoteženja kisline, ki jo je prav v semenih največ.
■ Pekoče
paprike, za katere najpogosteje uporabljamo sinonim čili, imajo zelo različne stopnje ostrine. Najbolj pekoče so
habanero, scotch bonnet in
tezpur. Feferoni, ki jih poznamo pri nas, sodijo med najbolj blage. V domači kuhinji čilije dodajamo postopoma; do tiste ostrine, pri kateri še lahko uživamo.
■ Z ozimnico napolnjeni kozarci med hlajenjem proizvajajo značilno pokanje. Pok slišimo tedaj, ko med hlajenjem shrankov v kozarcu nastane vakuum.
Različice
Ideje
■ gl. čili (številne
ideje); paradižnik (številne
ideje)
■
Improvizirajmo. Paradižnik najbolje* odišavimo/začinimo z (abecedno): baziliko*, česnom, čilijem, črnim poprom*, drobnjakom, kisom* (zlasti balzamičnim, šerijevim, vinskim), majaronom, meto, origanom, pehtranom, peteršiljem, timijanom in/ali žafranom.
Opozorila
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
■ Beli sladkor uvrščamo med najbolj nezdrava živila, pravijo mu tudi
tihi ubijalec. Zasvaja osemkrat močneje kot kofein.
■ Med rokovanjem ali po sekljanju čilija s prsti nikar ne segajmo v oči ali na ustnice oziroma v ustno votlino. Roke si nemudoma temeljito operemo pod tekočo vodo. Sicer si bomo iz čilija s prsti na občutljivejše dele telesa zanesli ostro pekoče alkaloide.
■ Čili uvrščamo med ostre začimbe, ki niso primerne za otroke in ljudi z občutljivimi ali bolnimi prebavili.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več
antioksidantov, ima boljši okus, ta pa se prenaša tudi na jedi, ki ga vsebujejo.
Zanimivosti
Paradižnik so v Evropi sprva imenovali
tomato, perujsko jabolko in volčja breskev. Slovensko ime izvira iz starega nemškega imena
paradies-apfel, rajsko jabolko.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
pekoča paradižnikova marmelada za ozimnico (izvirno: pikantna marmelada od paradajza)
Maja Babić, z bloga
Provereni RECEPTI ex
Cooks and Bakes (srb.)
■ številni različni viri
