Priprava
■ Štiri ognjevarne skodelice (1,2 dl) položimo v globok pekač.
■ V kozici pristavimo sladko smetano, mleko in cimet. Počasi segrevamo in občasno nežno premešamo. Ko zavre, odstavimo, pokrijemo in pustimo 20 minut.
■ V posodi na katero se prilega manjša kozica zavremo za 4 prste vode za vodno kopel. V kozico nadrobimo belo čokolado, potem pa jo položimo nad soparo. Belo čokolado občasno premešamo in stopimo.
■ Cimet zavržemo, mlečno mešanico pa pristavimo in segrejemo tik pod vrenje.
■ Pečico ogrejemo na 160 °C.
■ Rumenjake in sladkor stepamo 3–4 minute. Da dobimo gosto, bledo kremo.
■ Med nadaljnjim stepanjem na kremo postopoma prilijemo vročo mlečno mešanico, iz katere smo odstranili cimet. Tekočino nalijemo nazaj v kozico, potem pa jo pristavimo in med mešanjem pri nizki temperaturi (!) segrevamo 6–8 minut. Da se krema zgosti do te mere, da prevleče hrbet kuhalnice, ki jo potopimo vanjo. Na kuhalnici pa ostane sled, če po njej potegnemo s prstom; gl.
fotografijo.
■ Sredi stepanja pristavimo in zavremo 2–3 l vode, glede na velikost pekača. Potrebujemo toliko kropa, da bo segala do polovice skodelic, ko jo bomo nalili v pekač.
■ Kremo odstavimo. Primešamo ji stopljeno belo čokolado.
■ Kremo precedimo skozi gosto cedilo neposredno v skodelice. V pekač nalijemo toliko vroče vode, da sega do polovice skodelic. Pekač s kremo za 25–30 minut položimo v ogreto pečico. Da se krema ob robu strdi, na sredini pa je še vedno mehka.
■ Pekač vzamemo iz pečice. Skodelice poberemo iz vode, najlažje s kovinsko lopatico. Kremo najprej ohladimo na sobno temperaturo. Nato skodelice pokrijemo s prozorno folijo, kremo pa vsaj za 3 ure položimo v hladilnik; gl.
opombe.
■ Ohlajeno kremo potresemo s sladkorjem, ki ga s kuhinjskim brenerčkom karameliziramo. Tako, da s plamenčkom delamo počasne, enakomerne krožne gibe. Gl.
nasveti.
Serviranje
Kremo ponudimo takoj po karameliziranju. Ali pa jo efektno karameliziramo kar pred jedci.
Karamelizirana krema z belo čokolado in cimetom je še posebno dišeča različica priljubljene crème brûlée.
Nadomestek
Cimet lahko (klasično) nadomestimo z razpolovljeni vanilijevim strokom, iz katerega postrgamo semena. V mlečni mešanici pristavimo strok in semena.
Izboljšanje
Pri nas je najpogosteje naprodaj
kasija, cenejša vrsta cimeta. Če je le mogoče, kupimo kakovostnejši cejlonski ali vietnamski cimet. Najbolje skorjico z oznako
00000, ki jo (po potrebi) zmeljemo tik pred uporabo.
Nasveti
Ko kupujemo jajca, segajmo po tistih, z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora. Gl. tudi
pojasnila.
Pojasnila
■ Sladko smetano pridobivajo s pomočjo posnemalnika. Posnemalnik je posebna mlečna centrifuga sestavljena iz stožičastih krožnikov, ki se zavrtijo več tisočkrat v minuti in tako ločujejo maščobno snov iz mleka. Iz 100 kg mleka tako pridobijo preko 16 kilogramov smetane, ki mora vsebovati najmanj 15 % mlečne maščobe.
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). Gl. tudi
nasveti.
■ Bela čokolada ne sodi med čokolade, saj ne vsebuje kakavovega testa. Lahko je sladkana ali nesladkana, vsebuje pa najmanj 24 % kakavovega masla. Je sladkega, kremnega okusa, naprodaj pa je v obliki ploščic oziroma tablic.
■ Cimet je sladkasta začimba majhnega drobnega zimzelenega drevesa, podobnega
lovorikovcu. S tankih vejic olupijo skorjico; zunanjo zavržejo, notranjo pa zvijejo v palčke s premerom 2,5 centimetra.
■ Če se krema med karameliziranjem zmehča, jo za 20 minut položimo v zamrzovalnik. Do tega pride pogosteje tedaj, če nimamo brenerčka in kremo karameliziramo pod zgornjim žarom v pečici.
Različice
gl.
crème brûlée (številne
različice);
karamelizirana vanilijeva krema (številne
različice) ipd.
Ideje
■ gl. bela čokolada (številne
ideje); cimet (številne
ideje);
rumenjak (številne
ideje); sladka smetana (številne
ideje)
■ Ko nam ostanejo
beljaki (številne
ideje).
Opombe
■ Razlika v ceni primerljivih jajc je med posameznimi trgovci skoraj 70 %. Pri enem jajcu zanemarljivo malo, na letni ravni pa kar nanese. Še posebej, če spremljamo razlike pri cenah tudi pri drugih živilih.
■ Mit o jajcih kot holesterolski bombi je ovržen. Ob pravilni prehrani in redni telesni dejavnosti lahko zaužijemo do 2 jajci dnevno, sicer pa 1, pri čemer pa upoštevamo tudi jedi, ki jih vsebujejo.
■ Kuhano kremo lahko hranimo v hladilniku do 2 dni.
Opozorila
■ Smetano uživamo zmerno, saj vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin.
■ Sladkor, ki zasvaja, uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Posamezni proizvajalci bele čokolade kakavovo maslo nadomeščajo z drugimi, cenejšimi rastlinskimi maščobami, ki vsebujejo več nasičenih maščobnih kislin.
Zanimivosti
■ Najstarejši zapis o
crème brûlée najdemo v kuharski knjigi François Massialot (1660-1733) iz leta 1691.
■ Sladkor je kot strup prepoznal dr. William Coda Martin, že davnega leta 1957.
■ Kokoš mora za 12 jajc pojesti 1,8 kilograma krme. Nesti začne pri 19 tednih starosti, letno pa povprečno znese 300 do 325 jajc. Ko kokoš odraste, nosi večja jajca.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
karamelizirana krema z belo čokolado in cimetom (izvirno: white chocolate and cinnamon crème brûlée)
Patricie Scarpin, s portala
Technicolor Kitchen (angl.; port.)
■ fotografija s portala
Taste of Home ■ številni različni viri
