Priprava
■
Zeliščni šopek osmukamo in drobno
sesekljamo, da dobimo približno 3 žlice sesekljanih zelišč.
■ V kotliček ubijemo jajca, ki jih blago razžvrkljamo s sladko smetano in sesekljanimi zelišči.
■ Ponev pristavimo in segrejemo; gl.
pojasnila. Dodamo maslo, ki ga penasto segrejemo, potem pa nanj zlijemo razžvrkljana jajca. Ko se ob robovih začnejo strjevati, jih z vilicami potiskamo proti sredini, od koder se tekoči del hkrati steka proti robu; gl.
omleta (priprava). Ko omleto spodaj zlato rjavo zapečemo, zgoraj pa je še nekoliko tekoča oziroma sočna, jo začinimo s soljo in sveže mletim belim poprom in odstavimo.
Serviranje
Omleto prepognemo in pustimo da iz ponve zdrkne na segret krožnik. Gl. tudi
izboljšanje in
opombe.
Zeliščna omleta ali
jajčna omleta z zelišči je aromatična jed za zajtrk, malico ali toplo predjed.
Nadomestek
■ Delikatesna različica zeliščnega šopka je
šopek plemenitih zelišč (fr. fines herbes).
■ Izven sezone si pomagamo z mešanico sesekljanih zelišč, namočenih v olivnem olju, ki si jo pripravimo za domačo
ozimnico.
■ Sladko smetano nadomestimo z 2 do 3 žlicami
mleka ali
sifona, ki naredi omleto še posebej rahlo.
■ V sodobni kuhinji maslo nadomestimo ali kombiniramo z (ekstra deviškim)
olivnim oljem.
Izboljšanje
■ Omleto pred serviranjem namažemo s koščkom masla. Da se lepo sveti, pa tudi okus nekoliko izboljšamo.
■ Manjši del sesekljanih zelišč prihranimo in z njimi potresemo pečeno omleto.
■ gl.
nadomestekNasveti
■ Jajce ostane v hladilniku sveže do 10 dni. Če ga presvetlimo, lahko svežino jajca določimo po velikosti zračnega mehurčka, ki je v njem. Pri svežem jajcu je mehurček širok do 16, visok pa do 6 milimetrov. Gl. tudi
triki.
■ Omleto ponudimo za zajtrk ali malico, pa tudi kot predjed ali glavno jed, a vedno zelo vročo. Zato za večje število oseb v večih ponvah pečemo več omlet hkrati.
Triki
Če hranimo jajca v hladilniku obrnjena s širšim koncem navzgor, ostanejo dlje časa sveža. Gl. tudi
nasveti.
Pojasnila
■ Ponev pred pečenjem omlete segrejemo do stopnje, ko kapljice vode, ki jih spustimo vanjo,
zaplešejo.
■ Omletam zelo podobna jed so španske tortilje, ki jih ne smemo mešati z mehiškimi tortiljami, in italijanske
fritate.
Različice
■ Omleta dobi drugačen okus, če maslo počasi segrejemo do
lešnikove barve, potem pa pripravo nadaljujemo po receptu.
■ Enako lahko omleto pripravimo zgolj z enim izbranim zeliščem.
■ gl. zeliščna omleta (različice)
■ gl.
nadomestek Ideje
■
Preprosta omleta je najpogosteje osnova za klasično omleto. Če imamo nekaj osnovnih znanj in veliko kreativne domišljije, lahko številne različice omlet pripravimo kar po svoje. S sestavinami, ki jih imamo na voljo.
■ gl.
jajce (številne
ideje);
omleta (številne
različice)
Opombe
Za omleto, ki jo ponudimo kot zajtrk, malico ali toplo predjed, vzamemo 1 do 2 jajci na osebo. Za glavno jed potrebujemo na osebo 2 do 3 jajca.
Opozorila
■ Kadar pripravljamo
zeliščno mešanico ali
zeliščni šopek, posebej pazimo, da aroma enega zelišča ne prevlada. Pri doziranju, na primer, upoštevajmo, da je vonj žajblja bistveno močnejši od peteršiljevega, in podobno. Osnovno pravilo pa je:
Raje premalo, kakor preveč! ■ Omleta s premočno razžvrkljanimi jajci se med pečenjem trga.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Jajca vsebujejo
kolin in metionin, ki ščitita jetra. Poleg tega je v njih tudi veliko
beljakovin, vitaminov (A, D, skupina B) in
mineralov (fosfor, železo, kalcij, žveplo). Gl. tudi
opozorila.■ Večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, prav vsa pa so pomembna zato, ker na njihov račun v jedeh lahko zmanjšamo količino soli in
maščob.
Zanimivosti
Najdražja omleta na svetu je omleta z jastogom in kaviarjem, kakor jo pripravljajo v
restavraciji Norma’s, v luksuznem newyorškem
hotelu Le Park Meridien. Stane 1.000 ameriških dolarjev.
Viri
številni različni viri