Priprava
■ Zelišča tik pred pripravo omlete osmukamo in drobno
sesekljamo, drobnjak drobno narežemo.
■
Ponev pristavimo in segrejemo; ne preveč.
■ V
kotličku/skledi z dvema vilicama nežno
razžvrkljamo jajca, sol, sveže mlet poper in polovico sesekljanih zelišč (gl.
nasveti).
■ V segreti ponvi razpustimo 15 gramov masla, na katerega zlijemo razžvrkljana jajca. Enakomerno jih potresemo s preostalimi zelišči in
spečemo sočno omleto.
■ Omleto prepognemo, potem pa ji pomagamo, da iz ponve zdrsne na topel krožnik.
Serviranje
Zeliščna omleta ali
jajčna omleta z zelišči je lahka jed za zajtrk, malico ali kot lahko samostojno jed; gl.
izboljšanje. Ponudimo jo z izbranim kruhom, za malico pa lahko tudi s sezonsko (listnato) solato.
Nadomestek
■ Maslo za pečenje omlete v sodobni kuhinji lahko nadomestimo/kombiniramo z
ekstra deviškimi olji.
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
■ Črni poper je ostrejši od belega, slednji pa je aromatičnejši od črnega. Zato je
poprova mešanica (fr. mignonette) idealna kombinacija obeh.
Izboljšanje
■ Skupaj z jajci lahko razžvrkljamo/stepemo 1 do 2 žlici
sladke smetane.
■ Delikatesna različica zeliščnega šopka je
šopek plemenitih zelišč (fr. fines herbes).
Nasveti
■ Odlična kombinacija zelišč za omleto so
peteršilj, pehtran, drobnjak in
krebuljica; gl. tudi najboljše
kombinacije posameznih zelišč ■ Osnovno vodilo pri pripravi jajčne omlete je: preprosto: nadev je le dodatek, ki ne sme zatreti nežnega okusa jajc.
■ Jajca skupaj s soljo in sveže mletim poprom stepemo/razžvrkljamo tik pred pečenjem. Večina sodobnih virov svetuje, da omleto začinimo tik pred koncem pečenja oziroma pred serviranjem. Na ta način ohranimo naravno teksturo jajčne mešanice, saj sol zrahlja jajčne
beljakovine.
■ Jajca nalijemo v ponev, ko se maslo stopi in je tik pred tem, da začne spreminjati barvo. Na sredo potresemo nadev. Jajca lahko ob robu nežno dvigujemo z vilicami ali s
paleto, da se tekoči del preliva proti sredini ali pa tekoči del jajc po ponvi razlivamo z nagibanjem ponve. Lahko si pomagamo tudi tako, da zakrknjeno jajčno zmes z roba ponve s pomočjo vilic nežno vlečemo proti sredini ponve.
■ gl.
omleta; številni
nasveti, pojasnila, triki, opozorila...
Pojasnila
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Poleg velikosti mora biti na embalaži navedena tudi država izvora kokoši (S za Slovenijo) in registrska številka pakirnice.
■ Drobnjaka ne sekljamo, ker tako poškodujemo nežne cevaste lističe. Vedno ga režemo s škarjami ali z zelo ostrim nožem.
■ Omleta je pečena, ko je spodaj zlato rjavkasta, po vrhu pa še blago tekoča.
Različice
gl.
drobnjakova omleta;
čemaževa omleta z beluši in paradižnikom;
jajčni burger z zelišči;
krebuljičina omleta;
omleta (številne pikantne in sladke
različice);
omleta s plemenitimi zelišči;
omleta z zelišči na špinačni posteljici;
pikantna sirova omleta z zelišči;
zeliščna omleta II;
zeliščna omleta III ipd.
Ideje
■ gl.
jajce (številne
ideje); zelišča (številne
ideje)
■
Preprosta omleta je najpogosteje osnova za klasično omleto. Če imamo nekaj osnovnih znanj in veliko kreativne domišljije, lahko številne različice omlet pripravimo kar po svoje. S sestavinami, ki jih imamo na voljo.
■ Jajca najbolje kombiniramo z naslednjimi živili/jedmi (abecedno): beluši; čebula; gobe*; gomoljike/tartufi*; holandska omaka; kapre; kaviar; kislica*; krompir; losos, prekajen; maslo; mavrah; paprika, zelena; paradižnik; parmezan; piščančja jetrca; rakovica; sardon; sir*; slanina; smetana; šalotka; škamp; špinača; vodna kreša;
zelenjavni ragu po provansalsko, ratatouille.
Opombe
Mit o jajcih kot
holesterolski bombi je ovržen. V enem rumenjaku je približno 240 miligramov
holesterola. Vendar je danes že dokazano, da nam je s hrano zaužiti holesterol manj škodljiv kot tisti, ki ga proizvedejo jetra iz
nasičenih maščobnih kislin. Ob pravilni prehrani in redni telesni dejavnosti lahko zaužijemo do 2 jajci dnevno, sicer pa 1, pri čemer pa upoštevamo tudi jedi, ki jih vsebujejo. Gl.
opozorila.
Opozorila
■ Uživanje jajc odsvetujejo ljudem, ki so nanje alergični, ljudem z zelo visoko ravnijo holesterola in
žolčnim bolnikom (dovoljen je beljak). Pri starejših velja omejitev uživanja jajc: do 2 jajci tedensko.
■ Najpogostejši napaki pri pripravi jajčne omlete: preveč nadeva in predolgo pečenje.
■ Omleta s premočno razžvrkljanimi jajci se med pečenjem trga.
■ Razlika v ceni primerljivih jajc je med posameznimi trgovci skoraj 69 %. Najcenejša so v Leclercu, najdražja pa v Sparu. Še za 45 % so jajca dražja (od najdražjih v trgovinah) na ljubljanski tržnici. (revija VIP, april, 2014)
■ Kadar pripravljamo zeliščno mešanico ali
zeliščni šopek, posebej pazimo, da aroma enega zelišča ne prevlada. Pri doziranju, na primer, upoštevajmo, da je vonj žajblja bistveno močnejši od peteršiljevega, in podobno. Osnovno pravilo pa je: raje premalo, kot preveč.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
Na vprašanje, kaj je bilo prej,
kokoš ali jajce, smo dobili znanstven odgovor: najprej je bila kokoš. Znanstveniki iz univerz v Sheffieldu in Warwicku so v jajčni lupini odkrili
ovocledidin-17, ki sodi v družino
proteinov, podobnih
lecitinu. Ugotovili so, da brez tega proteina jajca v takšni obliki sploh ne bi mogla obstajati. V nadaljnjem raziskovanju so našli izvor tega proteina v kokošji maternici in zaključili, da jajce ne more nastati brez nje.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
zeliščna omleta ali
jajčna omleta z zelišči (izvirno: omelette with herbs)
Giulie Scarpaleggia, z bloga
Juls’ Kitchen ■ številni različni viri
