Priprava
■ ZELENJAVNA MINEŠTRA. V kozici pristavimo vodo za blanširanje paradižnika.
■
Pistou. V terilniku najprej drobno stremo olupljen česen, nato pa bazilikine lističe. Dodamo sol in sveže mlet črni poper, zalijemo z olivnim oljem in premešamo v gosto, gladko omako. Omako nalijemo v skodelico, ki jo pokrijemo s prozorno folijo in do uporabe shranimo v hladilnik.
■ Zelenjavno osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na toplem.
■ Paradižnik za 30 sekund potopimo v krop. Nato ga olupimo, razkosamo na četrtine in grobo sesekljamo.
■ V zeliščni šopek povežemo 2 vejici peteršilja, 1 lovorov list in prib. 8 cm dolgo steblo belušne zelene.
■ V posodi pristavimo in segrejemo olje.
■ Korenčka olupimo, podolžno razpolovimo in narežemo na rezine. Čebulo drobno sesekljamo.
■ Česen pretlačimo. Stresemo ga na segreto olje in počasi pražimo 2 minuti. Med mešanjem.
■ Primešamo sesekljano čebulo. Oboje počasi pražimo še 2 minuti. Med občasnim mešanjem.
■ Kompir olupimo, podolžno zrežemo na četrtine in narežemo na koščke.
■ Korenček in krompir stresemo na čebulo. Pražimo 30 sekund md mešanjem. Zalijemo z vročo zelenjavno osnovo in zavremo. Temperaturo znižamo, posodo delno pokrijemo, vsebino pa počasi kuhljamo 8 minut.
■ Grah izluščimo. Stročji fižol očistimo in narežemo na pribl. 2,5 cm dolge koščke. Neolupljene bučke očistimo, podolžno razpolovimo in narežemo na koščke.
■ Zelenjavi v posodi dodamo izluščen grah, narezane bučke, stročji fižol in paradižnik, testenine in zeliščni šopek. Posolimo in kuhamo 8-10 minut. Da se zelenjava zmehča.
■ Nazadnje iz juhe odstranimo zeliščni šopek. Vmešamo
pistou in sveže mleti poper. Zavremo in odstavimo.
Serviranje
Zelenjavna mineštra s pestom ali
zelenjavna mineštra je nasitna enolončnica. H kateri ponudimo parmezan, ribežen in domač kruh.
Nadomestek
■ Čebulo lahko nadomeščamo s šalotko.
■ Slabši nadomestek za zelenjavno osnovo je voda. Sicer pa zelenjavno osnovo lahko nadomestimo tudi z
zelenjavko. V vsejedski različici pa tudi s
piščančjo osnovo ali s
čisto govejo juho.
■ Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom, s sirom
fiore sardo s Sardinije ali z
grana padano. Dober nadomestek je tudi zbrinc. Veganski nadomestek je
domači veganski parmezan.
Izboljšanje
■ Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več antioksidantov, ima boljši okus. Ki se prenaša na jedi, ki ga vsebujejo.
■ Kakovostnejše (ekstra deviško) oljčno olje, okusnejša jed.
Zelenjavna mineštra; foto eat this
Nasveti
■ Pri nakupu stročjega fižola izbiramo mlade, zamolklo zelene ali živo zelene ali rumene plodove. Stroki so čvrsti, krhki in brez madežev. Svež stročji fižol je napet, ko ga prelomimo, glasno poči. Z nitastega stročjega fižola niti odstranimo še pred kuhanjem. Saj trde in neprijetne ostanejo tudi po njem. Na voljo pa so tudi sorte stročjega fižola brez niti.
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
■ Za pripravo zelenjavne osnove lahko kot osnovo uporabimo vodo od kuhanja krompirja ali vodo od
blanširanja oz. kuhanja kakšne druge (mešane) zelenjave.
Triki
■ V hladilniku se nabira veliko vlage, ki škodi sadju in zelenjavi. Ta pojav nekoliko omilimo, če v predal za zelenjavo položimo dva, tri sloje papirnatih brisač. Ki vpijejo večji del vlage. Tako podaljšamo trajnost sadja in zelenjave. Ne vplivamo pa na izgubo hranilnih snovi.
■ Parmezan z lahkoto narežemo na lističe s posebnim nožkom za lupljenje zelenjave.
Pojasnila
■ Zmotno je mnenje, da vsebuje zamrznjena zelenjava manj vitaminov kot sveža. V pravilno zamrznjeni zelenjavi se jih ohrani celo več kot v sveži. Če je ta predolgo izpostavljena transportu, svetlobi (na tržnici) ali pa če odvito predolgo hranimo v hladilniku.
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje iz kakovostnih, optimalno zrelih oliv, hladno stisnjenih (do 27 °C) čimprej po obiranju. Takšno olje vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin. Ekstra deviško olivno olje mora imeti predpisane organoleptične lastnosti.
■ Pesto lahko (preprosteje) pripravimo tako, da vse sestavine, razen sira, zmiksamo v električnem mešalniku, Nazadnje z žlico vmešamo drobno nariban sir. Tako pripravljen pesto ne dosega okusa tistega iz možnarja. Še huje: zelišča oksidirajo v stiku s kovinskimi rezili in izgubijo privlačno barvo.
Zelenjavno mineštro lahko pripravimo s katero od številnih različic priljubljenega
pesta.
■ Črni poper je ostrejši od belega, slednji pa je aromatičnejši od črnega. Zato je grobo strta
poprova mešanica (
mignonette) idealna kombinacija obeh.
Različice
Ideje
enolončnica (
splošno)
Opombe
■ Iz kilograma stročjega graha dobimo pribl. 500, pri mladem grahu pa celo samo 300 g grahovih zrn. Zunaj sezone je na voljo zamrznjen grah, ki je po kakovosti skoraj enak svežemu.
■ Pri korenčku se dragoceni A vitamin sprosti komaj tedaj, ko se veže z maščobo. V konkretnem primeru med praženjem korenčka na olju.
■ Med številnimi vrstami bazilike lahko izbiramo rastline različnih barv, različnega vonja in z različno močnim okusom.
Opozorila
■ V lupini in tik pod njo se v zelenjavi naberejo številni strupeni pesticidi. V celoti jih ne moremo odpraviti, pomagajo pa lupljenje ter temeljito pranje in krtačenje. Oprano neolupljeno zelenjavo nazadnje še temeljito zbrišemo s kuhinjsko krpo. Zapisano je dober razlog, da (vsaj za otroke) kupujemo ekološko pridelano zelenjavo.
■ Pri grahu se začne sladkor pretvarjati v škrob tisti hip, ko ga utrgamo. Grah začne postaji moknat in trd. Zaradi tega nikoli ne kupujemo oluščenega, ampak le tistega v strokih. Če dva stroka podrgnemo drugega ob drugega, slišimo pri sveže nabranem grahu značilno škripanje.
■ Presen stročji fižol vsebuje strupeno beljakovino fazin, ki povzroča zlepljenje eritrocitov. Fazin se razgradi že po nekaj minutah kuhanja.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Temno zelena zelenjava vsebuje več klorofila. Osrednji atom v molekuli klorofila je magnezij, ki je najpomembnejši obrambni element v našem telesu.
Zanimivosti
V 18. st. so poznali kakih 10, l. 2005 pa že več kot 2.000 sort krompirja.
Viri
■ dopolnjen recept
zelenjavna mineštra s pestom (izvirno:
juha s krompirjem, zelenjavo in omako pistou) iz knjige
Krompir, najboljši recepti,
Mladinska knjiga Založb, Ljubljana 2005
■ številni različni viri
