Priprava
■ Zelenjavo očistimo in narežemo.
■ V
loncu segrejemo olje, na katerem nekaj minut
pražimo korenasto zelenjavo; gl.
opombe.
■ Prepraženo zelenjavo zalijemo z 2 decilitroma
zelenjavne osnove.
Kuhamo nekaj minut, da se zelenjava nekoliko zmehča.
■ V lonec stresemo narezane krompir in bučko ter grahova zrna. Prilijemo preostalo zelenjavno osnovo (glede na to, kako gosto juho želimo). Lonec pokrijemo, vsebino pa zavremo in kuhamo približno 20 minut.
■ Peteršilj drobno
sesekljamo. Vsebino lonca tik pred koncem kuhanja začinimo s soljo, sveže mletim poprom in sesekljanim peteršiljem.
■
Žličniki. V skodelici gladko razmešamo jajci, moko, sol in sveže mlet poper. Žlico pomakamo v juho, potem pa z njo oblikujemo
žličnike, ki jih spuščamo v juho. Kuhamo še 1 do 2 minuti.
Serviranje
Zelenjavna juha z žličniki ali
babičina zelenjavna juha je lahko tudi lažji samostojni obrok.
Nakup
■ Pri sveži zelenjavi so mesta, na katerih je bila odrezana,
sočna in vlažna.
■ Ko kupujemo zeleno, večje ni boljše. Zelenin gomolj, večji od grenivke, je najbrž že povsem brez svojega okusnega značaja.
■ Pri nakupu bučk izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža naj bo sorazmerna velikosti. Lupina naj ne bo pretrda, ker je to znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom.
Shranjevanje
V hladilniku se nabira veliko
vlage, ki škodi sadju in zelenjavi. Ta pojav nekoliko omilimo na ta način, da v hladilnik položimo nekaj lističev
papirnate kuhinjske brisače, ki vpije večji del vlage. Na ta način podaljšamo trajnost sadja in zelenjave.
Nadomestek
■ Zelenjavno osnovo lahko nadomestimo z
zelenjavko, lahko pa tudi s čisto
govejo juho, s
čisto perutninsko juho, s perutninsko osnovo, z vodo (v kombinaciji z jušno kocko) in podobno.
■ gl.
izboljšanje
Izboljšanje
■ Juhi dodamo olupljen, razsemenjen in na kocke zrezan
paradižnik.
■ Zelenjavna juha z žličniki bo še okusnejša z
zdrobovimi žličniki.
Pojasnila
■ Zmotno je mnenje, da vsebuje zamrznjena zelenjava manj
vitaminov kot sveža. V pravilno zamrznjeni zelenjavi se jih ohrani celo več kot v sveži, če je ta predolgo izpostavljena transportu, svetlobi (na tržnici) ali pa če odvito predolgo hranimo v hladilniku.
■ Pri korenčku se dragoceni
A vitamin sprosti komaj tedaj, ko se korenček med termično obdelavo veže z maščobo.
■ Napačno je prepričanje, da je surov korenček bolj hranilen od kuhanega, saj se njegove pomembnejše sestavine med kuhanjem ne uničijo, so
termostabilne. Med termično obdelavo celice v korenčku popokajo, s čimer postane njihova vsebina dostopnejša prebavnim sokovom, zato je izkoristek hranljivih sestavin večji. Surov korenček je tudi težje
prebavljiv.
■ Pri krompirju na splošno velja, da so čvrste sorte primerne za solate, za pečenje, za kuhan krompir v oblicah, za slan krompir ter za ocvrtke in cmoke, pripravljene iz surovega krompirja. Mokaste sorte so primerne za priloge k zelenjavnim jedem in omakam, za pireje, za juhe in jedi iz krompirjevega testa. Čvrste ali mesnate sorte imajo praviloma nekoliko bolj ovalne gomolje.
Različice
Opombe
■ Če ne maramo peteršiljeve korenine, uporabimo celo, ob koncu kuhanja pa jo zavržemo.
■ Zamrznjen grah je izven sezone povsem ustrezen nadomestek svežemu.
Opozorila
Prezreli zelenini gomolji so vlaknati.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Korenček je kralj na zelenjavnem krožniku. Še posebej pozimi in zgodaj spomladi, v vitaminsko revnejšem obdobju.
Viri
■ dopolnjen recept
zelenjavna juha z žličniki ali
babičina zelenjavna juha (izvirno:
mamina juha) s portala
coolinarika (hrv.)
■ številni različni viri
