■ Jušno zelenjavo očistimo in grobo sesekljamo. ■ V loncu pristavimo in zavremo zelenjavno osnovo, jušno zelenjavo in ajdovo kašo. ■ Krompir olupimo, zrežemo na kockice ter skupaj z grahom in rezanci stresemo v lonec. Vse skupaj kuhamo 10 minut. ■ Koper osmukamo in drobno narežemo. ■ Lonec odstavimo. Juho začinimo s soljo in sveže mletim belim poprom, nazadnje pa ji primešamo še kislo smetano, maslo in narezan koper.
Serviranje
Zelenjavna enolončnica z rezanci in ajdovo kašo ali kmečka juha je jed, ki jo lahko ponudimo kot lažji samostojni obrok.
Nadomestek
■ Zamrznjen grah je izven sezone povsem ustrezen nadomestek svežemu. ■ Zelenjavno osnovo lahko nadomestimo z zelenjavko, lahko pa tudi s čisto govejo juho, s čisto perutninsko juho, s perutninsko osnovo, z vodo (v kombinaciji z jušno kocko) in podobno. ■ Koprove lističe izven sezone nadomestimo s koprovimi semeni, strtimi skupaj z malo soli. ■ Koper lahko nadomestimo s krebuljico.
Triki
Če dva stroka sveže nabranega graha podrgnemo drugega ob drugega, slišimo pri sveže nabranem grahu značilno škripanje.
Pojasnila
■ V kuhinji najpogosteje uporabljamo navadno ajdo (lat. Fagopyrum esculentum). Njena sivo rjava zrna izluščijo v ajdovo kašo, to pa meljejo v ajdovo moko. ■ V Sloveniji v jušno zelenjavo najpogosteje kombiniramo korenček, peteršiljevo korenino in zelenje, zeleno in por. V Franciji so v klasični mešanici zelena, korenček in čebula, pogosto pa tudi vejica timijana.
Iz kilograma stročjega graha dobimo približno 500, pri mladem grahu pa celo samo 300 gramov grahovih zrn. Zunaj sezone je na voljo zamrznjen grah, ki je po kakovosti skoraj enak svežemu.
Opozorila
■ Pozeleneli deli krompirja, zlasti pri mladem krompirju, vsebujejo večje količine strupenega alkaloida solanina. Zato te dele s krompirja pred pripravo temeljito obrežemo. ■ Pri grahu se začne sladkor pretvarjati v škrob tisti hip, ko ga utrgamo. Grah začne postaji moknat in trd. Zaradi tega nikoli ne kupujemo oluščenega, ampak le tistega v strokih.
Zdravilni učinki
(domnevni) ■ Stročnice uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. ■ Ajda ima lastnosti polnega zrnja. Vsebuje obilo vlaknin, malo maščob in kalorij ter snovi, ki jih v žitih ni, denimo lizin, animokislino, ki je telo ne tvori. Ker ima popolnejše beljakovine kot žita, je primerna za prehrano ljudi, ki pojedo malo ali nič živil živalskega izvora. ■ Presen koper ima nadvse zanimivo sestavo. Med drugim vsebuje več vitamina C kot pomaranče ali limone, ima pa je tudi znaten delež magnezija, beta karotena in kalcija. ■ Porcija jedi vsebuje približno 1210 kJ oziroma 290 kcal.
Zanimivosti
V naših pisnih virih je ajda prvič omenjena leta 1426 v gornjegraškem urbarju. Sejali pa so jo že vsaj desetletje pred tem.
Viri
■ dopolnjen recept zelenjavna enolončnica z rezanci in ajdovo kašo ali kmečka juha iz knjige Testenine, Wolter, Anette, Cankarjeva založba, Ljubljana 1989 ■ številni različni viri