Zelenjavna enolončnica s stročjim fižolom in pekorinom

Priprava

■ Zelenjavno osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na toplem.
■ Stročji fižol očistimo in po širini razpolovimo.
■ Čebulo olupimo in narežemo na kolesca.
■ V loncu pristavimo vodo za blanširanje paradižnika.
■ V loncu segrejemo olje, na katerem posteklenimo narezano čebulo.
■ Zelišča osmukamo in drobno sesekljamo. Stresemo jih na prepraženo čebulo, na hitro premešamo in zalijemo z vročo zelenjavno osnovo. Dodamo narezan stročji fižol, zavremo in počasi kuhamo 20 minut.
■ Bučki očistimo in zrežemo na kolesca.
■ Papriki očistimo in zrežemo na kocke.
■ Paradižnike položimo v krop in blanširamo 20 sekund. Nato jih ohladimo pod tekočo hladno vodo, olupimo, razkosamo na četrtine in razsemenimo. Narežemo jih na večje koščke in skupaj z narezano papriko in bučkami stresemo v lonec. Zavremo in počasi kuhamo še 10 minut.
■ Fižol iz pločevinke odcedimo, oprhamo pod tekočo hladno vodo in še enkrat odcedimo.
■ V lonec stresemo odcejen beli fižol. Enolončnico začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom, kuhamo pa le še minuto, dve, da se fižol segreje.

Serviranje

Juho razdelimo v segrete krožnike. Nanjo nadrobimo pekorino, k jedi pa ponudimo črn kruh. Zelenjavna enolončnica s stročjim fižolom in pekorinom je nasitna in zdrava jed. Gl. izboljšanje.
nadomestek
■ Paradižnik izven sezone nadomestimo s pelati iz pločevinke.
■ Pekorino ustrezno nadomestimo s parmezanom ali s sirom fiore sardo s Sardinije, dober nadomestek pa je tudi domači zbrinc.
■ Zelenjavni osnovi podobna tekočina je zelenjavka. Od zelenjavne osnove se razlikuje po tem, da zanjo uporabimo zelenjavne obrezke in olupke, ki jih pred kuhanjem ne prepražimo.
■ gl. izboljšanje

Izboljšanje

■ Improvizirajmo. Stročji fižol se najbolje ujame s česnom, peteršiljem, timijanom, šetrajem in žajbljem.
■ Čebulo nadomestimo s šalotko ali z belim delom mladega pora.
■ Delikatesna različica zeliščnega šopka je šopek plemenitih zelišč (fr. fines herbes).
■ Črni poper nadomestimo s poprovo mešanico.
■ Juho pred serviranjem pokapljamo z ekstra deviškim olivnim oljem.

Nasveti

■ Pri sveži zelenjavi so mesta, na katerih je bila odrezana, sočna in vlažna.
■ Z nitastega stročjega fižola niti odstranimo še pred kuhanje, saj trde in neprijetne ostanejo tudi po njem. Na voljo pa so tudi sorte stročjega fižola brez niti. Gl. tudi triki.
■ gl. opozorila

Triki

■ V hladilniku se nabira veliko vlage, ki škodi sadju in zelenjavi. Ta pojav nekoliko omilimo na ta način, da v hladilnik položimo nekaj lističev papirnate kuhinjske brisače, ki vpije večji del vlage. Na ta način podaljšamo trajnost sadja in zelenjave.
■ Niti s stročjega fižola najlažje odstranimo tako, da fižol pred pripravo 3 minute blanširamo. 

Pojasnila

■ V kulinariki ločujemo fižol in stročji fižol, čeprav govorimo o isti rastlini. Nedozorelo stročje je stročji fižol, zrelo, izluščeno zrnje pa fižol.
■ Botanično in kulinarično razvrščanje sadja se včasih razhajata. Melone so sorodnice kumar in buč, v kulinariki pa jih uvrščamo k sadju. Po drugi strani botaniki jajčevce, bučke in paradižnik uvrščajo med sadje, v kuhinji pa so zelenjava.
■ Pekorino (ital. pecorino) je italijanski trdi ovčji sir. Njegovo ime izhaja iz italijanske besede pecora (ovca).

Različice

gl. enolončnica s stročjim fižolom; enolončnica s stročjim fižolom, korenčkom in slanino; enolončnica s suhim in stročjim fižolom; zelenjavna enolončnica (številne različice)

Ideje

gl. enolončnica (številne različice); stročji fižol (številne ideje)

Opombe

Zmotno je mnenje, da vsebuje zamrznjena zelenjava manj vitaminov kot sveža. V pravilno zamrznjeni zelenjavi se jih ohrani celo več kot v sveži, če je ta predolgo izpostavljena transportu, svetlobi (na tržnici) ali pa če odvito predolgo hranimo v hladilniku.

Opozorila

■ V lupini in tik pod njo se v zelenjavi naberejo številni strupeni pesticidi. V celoti jih ne moremo odpraviti, pomagajo pa lupljenje ter temeljito pranje in krtačenje. Oprano neolupljeno zelenjavo nazadnje še temeljito zbrišemo s kuhinjsko krpo. Zapisano je dober razlog, da (vsaj za otroke) kupujemo ekološko pridelano zelenjavo. Gl. spletne povezave.
■ Presen stročji fižol vsebuje strupeno beljakovino fazin, ki povzroča zlepljenje eritrocitov. Fazin se razgradi že po nekaj minutah kuhanja, zato nekateri viri svetujejo, da v domovih z majhnimi otroci v hladilniku hranimo blanširan stročji fižol.
■ Kadar pripravljamo zeliščno mešanico ali zeliščni šopek, posebej pazimo, da aroma enega zelišča ne prevlada. Pri doziranju, na primer, upoštevajmo, da je vonj žajblja bistveno močnejši od peteršiljevega, in podobno. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kakor preveč!
■ Fižol pri večini ljudi povzroča prebavne pline oziroma vetrove.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■ Bučke, čebulo, (ekstra deviško) olivno olje, papriko, paradižnik, stročnice in večino zelišč uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Temno zelena zelenjava vsebuje več klorofila. Osrednji atom v molekuli klorofila je magnezij, ki je najpomembnejši obrambni element v našem telesu.
■ Nobena druga zelenjava ne vsebuje toliko beljakovin kot beli fižol. Zato je še posebno zanimiv za tiste, ki želijo zmanjšati ali omejiti porabo mesa.

Zanimivosti

Znanih je več kot 200 vrst paprik, ki se razlikujejo po barvi, obliki, velikosti in okusu. (2002)

Viri

■ dopolnjen recept zelenjavna enolončnica s stročjim fižolom in pekorinom
■ številni različni viri