Priprava
■ V posodi pristavimo in zavremo vodo za
blanširanje paradižnika.
■ Mesnate, zrele paradižnike po etapah za 20 sekund potopimo v krop. Nato jih s
penovko poberemo iz kropa, olupimo, razkosamo na četrtine in razsemenimo.
■ Čebulo olupimo in drobno
sesekljamo.
■ V večji posodi segrejemo olje, na katerem med mešanjem počasi
pražimo sesekljano čebulo, da
postekleni.
■ Paradižnike stresemo na prepraženo čebulo. Počasi jih
kuhljamo, da tekočina izhlapi.
■ Kozarčke za vlaganje s pokrovčki temeljito operemo in vsaj za 15 minut potisnemo v
pečico, segreto na 80 °C.
■ Česen olupimo in drobno sesekljamo; gl.
opombe.
■ Peteršilj osmukamo in drobno sesekljamo.
■ Gosto paradižnikovo omako začinimo s soljo, sveže mletim poprom ter s sesekljanima česnom in peteršiljem. Prilijemo prošek (gl.
nadomestek), zavremo in kuhamo, da olje splava na površino.
■ Baziliko osmukamo in drobno sesekljamo. Primešamo jo omaki, prevremo in odstavimo.
■ Vročo omako nadenemo v vroče kozarce, ki jih nepredušno zapremo, ovijemo v odejo in ohladimo. Gl.
nasveti.
Uporaba
Vkuhana paradižnikova omaka s proškom ali
omaka iz paradižnika in proška je klasična topla oziroma hladna omaka. Toplo paradižnikovo omako najpogosteje dodajamo testeninam in picam, pa tudi različnim mesnim (vključno perutninskim in ribjem) ter zelenjavnim jedem kot so sarma, nadevane paprike, polpete in podobno. Hladno omako ponudimo k dipom, mesu (z žara) in številnim drugim jedem.
Nadomestek
Prošek lahko nadomestimo z žličko
sladkorja.
Izboljšanje
Skupaj s čebulo prepražimo 250 gramov drobno sesekljane zelenjave:
korenčka, zelene in
peteršiljeve korenine.
Nasveti
■ Za to jed so najprimernejše podolgovate oziroma jajčaste, mesnate sorte paradižnika; najboljši so italijanski
San Marzano, Roma, Perini in
Martino.
■ Pri kupovanju česna izbiramo velike, čvrste glavice s suho, celo lupino.
■ Čebulo vedno režemo ali sekljamo tik pred uporabo, saj v stiku z zrakom
oksidira.
■ Če med polnjenjem shranek kapne na rob kozarca ali steklenice, tega temeljito obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Takih ostankov se namreč hitro oprimejo neželene
plesni.
■ Omako lahko shranimo tudi tako, da jo ohladimo in zamrznemo v vrečkah za zamrzovanje.
Triki
Solzam med rezanjem / sekljanjem čebule se izognemo tako, da čebulo pred tem rezanjem / sekljanjem za 30 minut postavimo v hladilnik.
Pojasnila
■ Paradižnik za paradižnikovo omako razsemenimo, zato da dobimo sočno in gosto omako.
■ Prošek je naravno
desertno vino, ki ga pridobivajo iz prezrelega, delno posušenega grozdja belih in rdečih sort.
■ Z
ozimnico napolnjeni kozarci med hlajenjem proizvajajo značilno pokanje. Pok slišimo tedaj, ko med hlajenjem shrankov v kozarcu nastane vakuum.
Različice
gl.
vkuhana paradižnikova omaka (za ozimnico; tudi ta je s proškom;
različice)
Ideje
■ Najpreprostejšo paradižnikovo omako pripravimo s
češnjevci, ki jih skupaj z malo olivnega olja in soli gladko razmešamo s
paličnim mešalnikom. Pri večjih paradižnikih si pomagamo s pasirko.
■ Pravzaprav je večina
paradižnikovih omak primernih za ozimnico.
■ gl.
paradižnikova omaka (številne
različice)
Opombe
■ Paradižnikova omaka iz svežega in zrelega paradižnika bo sočna in gosta že po 20 minutah kuhanja paradižnika.
■ Omaka je zelo okusna tudi zaradi tega, ker jo pripravimo z večjo količino paradižnika.
■ Količino česna lahko občutno zmanjšamo.
Opozorila
■ Katerokoli različico paradižnikove omake pripravljamo, bodimo pozorni predvsem na eno: prevladuje naj okus zrelega paradižnika. Tudi vsi ostali dodatki so v zmernih količinah namenjeni prav temu cilju. Gl. tudi
opombe.
■ Čebula je varovalno živilo (gl.
zdravilni učinki), vendar pa je hkrati najpogostejši povzročitelj
zgage, lahko napenja in povzroča
vetrove.
■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Čebulo (gl.
opozorila), česen, (ekstra deviško) olivno olje, paradižnik in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Paradižnik med drugim izboljšuje
razpoloženje in omogoča miren
spanec.
Zanimivosti
■ Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki leta 1554, kjer rumene sadeže velikosti češnje imenujejo
pomo d’oro (zlato jabolko). Ob koncu stoletja, v Angliji na primer leta 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline.
Philip Miller v svojem
Vrtnarjevem slovarju (The Gardener’s Dictionary) še leta 1752 izraža dvom o užitnosti paradižnika.
■ Paradižnik je 4. februarja 1887 s sklepom Vrhovnega sodišča ZDA namesto sadja dobil status zelenjave.
Viri
■ dopolnjen recept
vkuhana paradižnikova omaka s proškom ali
omaka iz paradižnika in proška s spletnega portala Coolinarika
■ številni različni viri
Spletne povezave
coolinarika.com (hrv.)
