Priprava
■ V večjo
skledo presejemo moko, potem pa dodamo zmehčano maslo, sladkor, jajce, vanilijev sladkor, limonina sok in naribano lupino ter ščepec soli. Na hitro
ugnetemo gladko
testo, ki ga
razvaljamo v obliki
pekača s stranicami.
■
Pečico segrejemo na 180 °C.
■ V drugi skledi gladko razmešamo skuto, kislo smetano in jajca, potem pa postopoma še vse ostale sestavine za nadev.
■ Sestavine za drobljenec, z zmehčanim maslom, s prsti dobro premešamo, da dobimo nekakšne drobtine.
■ Pekač namažemo z maslom, potem pa vanj položimo testo, ki naj sega tudi prek stranic. Po testu razmažemo nadev, ki ga pokrijemo s pripravljenim posipom. Pekač za približno 60 minut postavimo v segreto pečico, da se posip zlato rjavkasto obarva.
Serviranje
Višnjeva pita s skuto je sočna sadna sladica, ki jo ohladimo (do mlačnega), potresemo s
sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo.
Nadomestek
■ Višnje lahko nadomestimo s
češnjami.
■ Beli sladkor lahko nadomestimo z
rjavim trsnim sladkorjem, z različnimi vrstami
medu, z
javorovim sirupom ali z
zgoščenim jabolčnim sokom, lahko pa tudi z
dietnimi sladili, kot so
natren, dietni med ali
fruktoza.
Izboljšanje
■ Najboljša med višnjami je sorta
maraska iz Zadra.
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V
domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.
Nasveti
■ Moko hranimo v suhem in zračnem prostoru, predvsem pa ločeno od drugih živil z izrazitim vonjem.
■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
Pojasnila
■
Zmehčano maslo ni nič drugega, kot maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ita. ricotta).
Različice
gl. višnjeva pita (številne
različice)
Ideje
gl.
pita (številne sladke in slane
različice); višnje (številne
ideje)
Opombe
Zmotno je mnenje, da vsebuje zamrznjeno sadje manj
vitaminov kot sveže. V pravilno zamrznjenem sadju se jih ohrani več kot v svežem, če je to predolgo izpostavljeno svetlobi (na tržnici) ali pa če ga nezavitega predolgo hranimo v hladilniku.
Opozorila
■ Beli sladkor (gl.
nadomestek) in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge
agrume okopajo v raztopini strupenega
difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v
difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Sadje vsebuje številne
hranilne snovi, vendar le tisto prvorazredno, torej sveže in nepoškodovano.
Viri
■ dopolnjen recept
višnjeva pita s skuto (izvirno: pita od višanja) iz revije
iće&piće (hrv.)
■ številni različni viri
