Priprava
■ V posodi, na katero se prilega naš kotliček, pristavimo in zavremo za 4 prste vode za
vodno kopel.
■ V kotličku zmešamo (ne razžvrkljamo) rumenjaka in sladkor. Položimo ga nad vodno kopel, prilijemo marsalo ter dodamo drobno nastrgano limonino lupino. Vse skupaj stepamo z metlico stepamo toliko časa, da dobimo dvojno količino lahke, penaste omake. Gl. tudi
različice.
Serviranje
Topel
vinski šodo z marsalo in limonino lupino je lahko topla ali hladna samostojna sladica; gl.
različice. Ali omaka/preliv k izbrani sladici; gl.
ideje.
Nadomestek
■ Marsalo lahko nadomestimo s suhim šerijem, portom, z madeiro ali z drugim (desertnim) vinom.
■ gl.
vinski šodo (
različice)
Izboljšanje
■ Proti koncu stepanja šodoju dodamo 1 do 2 žlici
amaretta.
■ gl.
različice
Nasveti
■ Šodo nam lepše uspe, če jajca in marsalo pred stepanjem ogrejemo na približno enako, sobno temperaturo.
■ Izurjenejši kuhar lahko kotliček s sestavinami postavi in hitreje stepe neposredno nad plinskim gorilnikom na štedilniku.
Pojasnila
■ Marsala je sicilijansko desertno vino z dodatkom alkohola. Delimo jo na zlatorumeno (
oro), jantarno (
ambra) in rubinasto rdečo (
rubino). Po starostnih oz. kakovostnih kategorijah pa na:
superiore (starana vsaj 2 leti),
superiore riserva (lahko tudi
riserva; starana 4 do 6 let) in
vergine (starana 5 do 7 let).
■ Za gosto in penasto kremo ni pomembno, kako hitro jo stepamo, ampak kako enakomerni so udarci z metlico.
Različice
■ Vinski šodo lahko ponudimo tudi kot samostojno hladno sladico. Tedaj šodo stepemo, kakor je zapisano v receptu, potem pa kotliček prestavimo v posodo s hladno vodo in z ledenimi kockami. Šodo stepamo še toliko časa, da se ohladi. Hladen vinski šodo nalijemo v visoke vinske ali šampanjske kozarce in ga takoj ponudimo.
■ gl.
izboljšanje
Ideje
■ gl.
rumenjak (številne
ideje); marsala (številne
ideje)
■ Ko nam ostanejo
beljaki (številne
ideje).
■ Šodo postrežemo k olupljenemu, narezanemu svežemu ali poširanemu sadju, k pecivu, pa tudi k nekaterim drugim sladicam, na primer k palačinkam, jabolčnemu zavitku ali sladoledu.
■ Včasih še vročemu šodoju tik pred serviranjem dodamo beljakov sneg, da dobimo gostejšo peno.
Opombe
■ Če v kremi nastanejo grudice, smo sestavine med stepanjem premočno segreli.
■ Čim večji je delež sladkorja, tem gostejši je šodo.
Opozorila
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.
■ Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo.
Zanimivosti
■ Katarina Medici (Catherine de’ Medici, 1519-1589), francoska kraljica, je bila znana predvsem po svoji krutosti. Po domnevi, o kateri si zgodovinarji niso enotni, je iz Toskane v Francijo zanesla nekaj jedi, med njimi tudi
vinski šodo in raco s pomarančami.
■ Beseda
zabaione izvira iz napolitanskega dialekta oziroma besede
zapillare, speniti.
Viri
■ dopolnjen recept vinski šodo z marsalo in limonino lupino, iz knjige
Velika sodobna kuhinja, Več kot 1000 receptov in nasvetov, Učila International, Tržič 2003
■ številni različni viri
