Priprava
■ VINSKI ŠODO. V posodi, na katero se prilega kotliček, pristavimo za 3 do 4 prste vode. V kotliček nalijemo marsalo. Dodamo sladkor in rumenjake, potem pa vse skupaj dobro razžvrkljamo.
■ Kotliček položimo na posodo, v kateri počasi vre voda. Vsebino enakomerno stepamo toliko časa, da dobimo gosto peno.
Serviranje
Še topel
vinski šodo z marsalo (tudi
vinska pena z marsalo) postrežemo v visokih kozarcih ali skodelicah. Zraven lahko ponudimo sveže sadje ali/in otroške piškote.
Vinski šodo z marsalo postrežemo k olupljenemu, narezanemu svežemu ali
poširanemu sadju, k pecivu, pa tudi k nekaterim drugim sladicam, npr. k palačinkam, k jabolčnemu zavitku ali k sladoledu.
Nadomestek
■ Marsalo lahko nadomestimo s suhim belim vinom (šampanjec, penina npr), s sladkim belim vinom (sladka malvazija npr.), s portom, z malago ipd.
■ Sladico lahko pripravimo tudi za otroke, pri čemer alkoholno pijačo nadomestimo s
sadnim sokom ali z
mlekom.
Izboljšanje
Vino lahko kombiniramo z likerjem (npr. Chartreuse, kuminov liker) ali z žgano pijačo (npr. kirš, konjak, rum, viski), šodo pa lahko odišavimo tudi z naribano limonino lupino, vanilijo, cimetom ali z žličko instant kave, razpuščene v mlačnem pomarančnem likerju.
Vinski šodo z marsalo
Nasveti
Za gosto in penasto kremo ni pomembno, kako hitro jo stepamo, ampak kako enakomerni so udarci z metlico.
Triki
■ Šodo nam bo lepše uspel, če rumenjake in vino pred stepanjem ogrejemo na približno enako, sobno temperaturo.
■ Če bomo postregli s hladnim šodojem, vzamemo kotliček ob koncu stepanja z vodne kopeli, šodo pa stepamo še toliko časa, da se povsem ohladi.
Pojasnila
■
Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■
Marsala je sicilijansko desertno vino z dodatkom alkohola. Delimo jo na zlatorumeno (
oro), jantarno (
ambra) in rubinasto rdečo (
rubino). Po starostnih oz. kakovostnih kategorijah pa na:
superiore (starana vsaj 2 leti),
superiore riserva (lahko tudi riserva; starana 4 do 6 let) in
vergine (starana 5 do 7 let).
Različice
Vinski šodo
■ V kotličku temeljito stepemo 5 rumenjakov, 180 g sladkorja, naribano lupino pol limone in nekaj kapljic vanilijevega izvlečka. Ko postane mešanica bleda in gosta, položimo kotliček nad
vodno kopel. Med stepanjem postopoma prilijemo 2 dl belega vina in 1 dl marsale. Ko postane zmes gosta in penasta, odstavimo in ponudimo.
■ gl.
nadomestek, izboljšanje
Ideje
■ gl.
rumenjak (številne
ideje)
■ Ko nam ostanejo
beljaki (številne
ideje).
■ Včasih tik pred serviranjem še vročemu šodoju dodamo beljakov sneg. Tako dobimo še gostejšo kremo.
■ Šodoju včasih dodamo stopljeno čokolado. V zmes jo vmešamo tik pred koncem priprave, da krema ne izgubi preveč zračnosti.
■ Peno lahko stabiliziramo z želatino. Ponudimo oz. uporabimo jo lahko kot
bavarsko kremo.
Opombe
Če v kremi nastanejo grudice, smo sestavine med stepanjem premočno segreli.
Opozorila
■ Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo.
■ gl. opombe
Zanimivosti
■ O nastanku vinskega šodoja je znanih nekaj legend. Ena pripoveduje od frančiškanih, ki so v 16. st. živeli v Torinu. Med njimi je bil španski menih Pasquale de Baylon. V okolici je bil poznan po jajčni kremi, ki je prebudila tudi najbolj zaspane može. Recept je delil številnim damam in sčasoma se je začel prenašati z mam na hčere. Hitro se je razširil po svetu, znan kot
sanbajon, izpeljanka menihovega imena. Proglašen za svetnika je danes znan kot San Pasquale Baylon.
■
Katarina Medici (Catherine de’ Medici, 1519-1589), francoska kraljica, je bila znana predvsem po svoji krutosti. Po domnevi, o kateri si zgodovinarji niso enotni, je iz
Toskane v
Francijo zanesla nekaj jedi, med njimi tudi
vinski šodo
in raco s pomarančami, ki sta klasični francoski specialiteti.
■ Vinski šodo je bil proti koncu 19. stoletja zelo popularen med rusko aristokracijo. Imel je zelo nenavadno ime -
gogol’ mogol’.
■ Beseda
zabaione (it.) izvira iz napolitanskega dialekta oziroma besede
zapillare (speniti).
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
vinski šodo z marsalo
■ fotografija z bloga
Calendario del Cibo Italiano
■ številni različni viri
