Priprava
■ V posodi, na katero se prilega
kotliček ali skleda, zavremo za 4 prste vode za
vodno kopel.
■ Kotliček/skledo položimo nad soparo. Vanjo nalijemo rumenjake in vino ter dodamo sladkor.
Stepamo 6 do 8 minut, da dobimo gosto kremo oziroma peno.
■ Kremo odstavimo in ohladimo.
■ Jagodi očistimo in narežemo na tanke rezine.
Serviranje
Ohlajeno peno nalijemo v visoka kozarca. Po vrhu položimo narezane jagode in metine vršičke.
Vinski šodo z jagodami ali
vinska pena z jagodami nje preprosta, a zelo okusna sladica.
Nadomestek
Marsalo lahko nadomestimo s kakim drugim
desertnim vinom.
Izboljšanje
Vinski šodo lahko odišavimo z naribano
limonino lupinico, s
cimetom ali z
vaniljinim izvlečkom.
Nasveti
Rok uporabe jajc je po veljavni zakonodaji 28 dni od dneva, ko jih
kokoši znesejo. To praviloma pomeni, da so jajca z rokom trajanja 14 dni, kokoši znesle pred 14 dnevi. Zato segajmo po jajcih z daljšim rokom trajanja.
Pojasnila
■ Jajca iz razreda A po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Poleg velikosti mora biti na embalaži navedena tudi država izvora kokoši (S za Slovenijo) in registrska številka pakirnice.
■ Marsala je sicilijansko desertno vino z dodatkom alkohola. Delimo jo na zlatorumeno (it. oro), jantarno (it. ambra) in rubinasto rdečo (it. rubino).
Različice
gl.
vinski šodo (
različice)
Ideje
■ Ko nam ostanejo
beljaki.
■ gl.
jagode (številne
ideje); pene (številne
različice);
rumenjak (številne
ideje)
Opombe
■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme kokoši: bele kokoši nosijo bela jajca, rjave pa rjava. Barva lupine nikakor ne vpliva na kakovost jajc oziroma na njihovo
hranilno vrednost.
■ Mit o jajcih kot
holesterolski bombi je ovržen. V enem rumenjaku je približno 240 miligramov holesterola. Vendar je danes že dokazano, da nam je s hrano zaužiti holesterol manj škodljiv kot tisti, ki ga proizvedejo jetra iz
nasičenih maščobnih kislin. Ob pravilni prehrani in redni telesni dejavnosti lahko zaužijemo do 2 jajci dnevno, sicer pa 1, pri čemer pa upoštevamo tudi jedi, ki jih vsebujejo. Gl.
opozorila.
Opozorila
■ Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno
salmonelo.
■ Uživanje jajc odsvetujejo ljudem, ki so nanje alergični, ljudem z zelo visoko ravnijo holesterola in
žolčnim bolnikom (dovoljen je beljak). Pri starejših velja omejitev uživanja jajc: do 2 jajci tedensko.
■ Sladkor uvrščamo med najbolj nezdrava živila. Sladkor zasvaja.
■ Posoda, v kateri nad vodno kopeljo stepamo jajca, se ne sme dotikati kropa.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Jajca so biološko polnovredna hrana z veliko
prehransko vrednostjo. So popoln izdelek narave, saj vsebujejo vse
hranilne snovi, ki jih potrebujemo oziroma jih potrebuje za svoj normalni razvoj razvijajoči se zarodek; gl. tudi
opombe in
opozorila.
Zanimivosti
Na vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, smo dobili znanstven odgovor: najprej je bila kokoš. Znanstveniki iz univerz v Sheffieldu in Warwicku so v jajčni lupini odkrili
ovocledidin-17, ki sodi v družino
proteinov, podobnih
lecitinu. Ugotovili so, da brez tega proteina jajca v takšni obliki sploh ne bi mogla obstajati. V nadaljnjem raziskovanju so našli izvor tega proteina v kokošji maternici in zaključili, da jajce ne more nastati brez nje.
Viri
■ dopolnjen recept
vinski šodo z jagodami ali
vinska pena z jagodami (izvirno: zabajone sa jagodama) Ivane Lalicki, s portala Mezze
■ številni različni viri
Spletne povezave
Mezze (srb.)
