Prijava

Vinski šodo z jagodami

Zelo preprosta, ekspresno pripravljena italijanska sladica, znana kot zabaione
št. oseb: 2 čas priprave: do 15 min. zahtevnost: Oceni prva/prvi. Hvala! 10. junij 2014 št. ogledov: 1483
Avtor: Urednik
Receptov: 13504
Gurman/ka od: 17. julij 2004
Oceni
1
2
3
4
5
Ocenjevanje je omogočeno samo registriranim obiskovalcem.
Zahvaljujemo se ti za oceno recepta.
Shrani v Moja kuharica
Natisni
Shranjevanje je omogočeno samo registriranim obiskovalcem.

Sestavine

  • 6 velikih rumenjakov
  • 6 žlic sladkorja
  • 6 žlic marsale
obloga
  • 2 veliki jagodi
  • nekaj vršičkov mete

Priprava

■ V posodi, na katero se prilega kotliček ali skleda, zavremo za 4 prste vode za vodno kopel.
■ Kotliček/skledo položimo nad soparo. Vanjo nalijemo rumenjake in vino ter dodamo sladkor. Stepamo 6 do 8 minut, da dobimo gosto kremo oziroma peno.
■ Kremo odstavimo in ohladimo.
■ Jagodi očistimo in narežemo na tanke rezine.

Serviranje

Ohlajeno peno nalijemo v visoka kozarca. Po vrhu položimo narezane jagode in metine vršičke. Vinski šodo z jagodami ali vinska pena z jagodami nje preprosta, a zelo okusna sladica.

Nadomestek

Marsalo lahko nadomestimo s kakim drugim desertnim vinom.

Izboljšanje

Vinski šodo lahko odišavimo z naribano limonino lupinico, s cimetom ali z vaniljinim izvlečkom.

Nasveti

Rok uporabe jajc je po veljavni zakonodaji 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo. To praviloma pomeni, da so jajca z rokom trajanja 14 dni, kokoši znesle pred 14 dnevi. Zato segajmo po jajcih z daljšim rokom trajanja.

Pojasnila

■ Jajca iz razreda A po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Poleg velikosti mora biti na embalaži navedena tudi država izvora kokoši (S za Slovenijo) in registrska številka pakirnice.
■ Marsala je sicilijansko desertno vino z dodatkom alkohola. Delimo jo na zlatorumeno (it. oro), jantarno (it. ambra) in rubinasto rdečo (it. rubino).

Različice

gl. vinski šodo (različice)

Ideje

■ Ko nam ostanejo beljaki.
■ gl. jagode (številne ideje); pene (številne različice); rumenjak (številne ideje)

Opombe

■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme kokoši: bele kokoši nosijo bela jajca, rjave pa rjava. Barva lupine nikakor ne vpliva na kakovost jajc oziroma na njihovo hranilno vrednost.
■ Mit o jajcih kot holesterolski bombi je ovržen. V enem rumenjaku je približno 240 miligramov holesterola. Vendar je danes že dokazano, da nam je s hrano zaužiti holesterol manj škodljiv kot tisti, ki ga proizvedejo jetra iz nasičenih maščobnih kislin. Ob pravilni prehrani in redni telesni dejavnosti lahko zaužijemo do 2 jajci dnevno, sicer pa 1, pri čemer pa upoštevamo tudi jedi, ki jih vsebujejo. Gl. opozorila

Opozorila

■ Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo.
■ Uživanje jajc odsvetujejo ljudem, ki so nanje alergični, ljudem z zelo visoko ravnijo holesterola in žolčnim bolnikom (dovoljen je beljak). Pri starejših velja omejitev uživanja jajc: do 2 jajci tedensko.
■ Sladkor uvrščamo med najbolj nezdrava živila. Sladkor zasvaja.
■ Posoda, v kateri nad vodno kopeljo stepamo jajca, se ne sme dotikati kropa.

Zdravilni učinki

(domnevni)
Jajca so biološko polnovredna hrana z veliko prehransko vrednostjo. So popoln izdelek narave, saj vsebujejo vse hranilne snovi, ki jih potrebujemo oziroma jih potrebuje za svoj normalni razvoj razvijajoči se zarodek; gl. tudi opombe in opozorila.

Zanimivosti

Na vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, smo dobili znanstven odgovor: najprej je bila kokoš. Znanstveniki iz univerz v Sheffieldu in Warwicku so v jajčni lupini odkrili ovocledidin-17, ki sodi v družino proteinov, podobnih lecitinu. Ugotovili so, da brez tega proteina jajca v takšni obliki sploh ne bi mogla obstajati. V nadaljnjem raziskovanju so našli izvor tega proteina v kokošji maternici in zaključili, da jajce ne more nastati brez nje.

Viri

■ dopolnjen recept vinski šodo z jagodami ali vinska pena z jagodami (izvirno: zabajone sa jagodama) Ivane Lalicki, s portala Mezze
■ številni različni viri

Spletne povezave

Mezze (srb.) 

” Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost zastrupitve z zelo nevarno salmonelo. “
” Marsala je sicilijansko desertno vino z dodatkom alkohola. Delimo jo na zlatorumeno (it. oro), jantarno (it. ambra) in rubinasto rdečo (it. rubino). “
” Marsalo lahko nadomestimo s kakim drugim desertnim vinom. “

Sorodni recepti

Snežne kepice
preprosta sladica s kepicami iz beljakovega snega in rumenjakove kreme, odišavljene z ...
(5.00; 8 ocen)
Karamelizirana sivkina krema z medom
Tale crème brûlée je nekaj posebnega, zaradi sivke. Smetano in mleko zavremo s posušeno sivko, potem pa dodamo ...
(5.00; 4 ocene)
Čokoladna smetanova strjenka
Bela italijanska klasika je tokrat obarvana in odišavljena s čokolado, s kakavom in z vanilijevim izvlečkom. ...
(5.00; 2 oceni)
Tradicionalna italijanska panakota brez želatine
Zelo preprosta različica priljubljene sladice brez umetnih dodatkov. Kakovostno (domačo) smetano zavremo s ...
(5.00; 3 ocene)
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
13.632 receptov
Moja kuharica