Priprava
■ Izbrano sadje očistimo.
■ V posodi, na katero se prilega
kotliček ali skleda, zavremo za 4 prste vode za vodno kopel.
■ Smetano čvrsto
stepemo.
■ Prošek počasi segrejemo do toplega, zavreti nikakor ne sme.
■ Kotliček/skledo položimo na paro in v njem stepamo rumenjake in sladkor, da dobimo dvojno količino svetle kreme.
■ Med stepanjem postopoma (v curku) prilivamo prošek. Stepamo, da dobimo gosto kremo, ki ne pade z metlice, ko jo dvignemo iz nje.
■ Kremo odstavimo. Nežno vmešamo stepeno smetano.
Serviranje
Vinski šodo s stepeno smetano takoj nalijemo v kozarce ali skodelice, obložimo z izbranim sadjem in ponudimo. Zraven lahko postrežemo mandljeve poljubčke (amaretti). Sladica je najboljša sveža, ponudimo pa jo lahko še do 2 uri po pripravi.
Nadomestek
Prošek lahko nadomestimo s kakšnim drugim
desertnim vinom, na primer z
marsalo.
Izboljšanje
Rumenjakom in sladkorju pred stepanjem dodamo malo naribane
limonine lupinice.
Nasveti
Sladico lahko potresemo z
borovnicami, malinami, narezanim i
jagodami in podobno; gl.
pojasnila.
Pojasnila
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
■ Prošek je naravno
italijansko desertno vino, ki ga pridobivajo iz prezrelega, delno posušenega grozdja belih in rdečih sort. Gl.
nadomestek.
■ Med jagodičje jagodičasto sadje prištevamo borovnice, jagode,
kosmulje, maline,
ribez, robidnice in podobno.
Različice
gl.
vinski šodo (
različice);
šodo (številne
različice)
Ideje
■ Ko nam ostanejo
beljaki (številne
ideje).
■ gl. pena (številne
različice);
rumenjak (številne
ideje)
Opombe
■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme
kokoši: bele kokoši nosijo bela jajca, rjave pa rjava. Barva lupine nikakor ne vpliva na kakovost jajc oziroma na njihovo
hranilno vrednost. Rjava jajca imajo manj porozno lupino in se obdržijo dlje časa.
■ Mit o jajcih kot
holesterolski bombi je ovržen. Ob pravilni prehrani in redni telesni dejavnosti lahko zaužijemo do 2 jajci dnevno, sicer pa 1, pri čemer pa upoštevamo tudi jedi, ki jih vsebujejo. Gl.
opozorila.
Opozorila
■ Zdravniki uživanje jajc odsvetujejo ljudem, ki so nanje alergični, ljudem z zelo visoko ravnijo holesterola in
žolčnim bolnikom (dovoljen je beljak). Pri starejših velja omejitev uživanja jajc: do 2 jajci tedensko.
■ Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost
zastrupitve z zelo nevarno
salmonelo.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Večino sadja iz skupine jagodičevje uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
Na vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, smo dobili znanstven odgovor: najprej je bila kokoš. Znanstveniki iz univerz v Sheffieldu in Warwicku so v jajčni lupini odkrili
ovocledidin-17, ki sodi v družino
proteinov, podobnih
lecitinu. Ugotovili so, da brez tega proteina jajca v takšni obliki sploh ne bi mogla obstajati. V nadaljnjem raziskovanju so našli izvor tega proteina v kokošji maternici in zaključili, da jajce ne more nastati brez nje.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
vinski šodo s stepeno smetano (izvirno: zavajul) Monike Topolko, z bloga
Bake Noir (hrv.)
■ številni različni viri
