UVODNA OPOMBA: recept je zamenjan s kakovostnejšim marca 2023.
Priprava
■ VINSKI ŠODO, IZVIRNI RECEPT. Pripravimo vodno kopel. Ko voda zavre, temperaturo znižamo, da komaj opazno vre.
Posoda v kateri stepamo se ne sme dotikati vrele vode z dnom (!). Izjemoma lahko deloma, če je ognjevarna.
■ V kotličku ali v večji skledi stepamo rumenjake, sladkor in ščepec soli 4 minute. Z metlico ali z električnim stepalnikom. Da dobimo rahlo, puhasto peno.
■ Skledo s peno takoj prestavimo nad vodno kopel. Stepanje nadaljujemo ročno, z metlico. Pribl. 10 minut, da se sestavine zgostijo v kremo. Če uporabljamo kuhinjski termometer, pokaže 82 stopinj.
Beli sladkor lahko nadomestimo s svetlim rjavim sladkorjem ali s presnim trsnim sladkorjem.
■ Kdor želi hladno kremo, posodo prestavi nad drugo posodo z mrzlo vodo in z ledenimi kockami. In nežno meša, da se krema popolnoma ohladi.
Serviranje
Vinski šodo je lahko postrežen topel (vročega nalijemo v desertne kozarce), pri sobni temperaturi ali hladen. Tradicionalno za božič, s
panetonom. Prileže se s piškoti za
tiramisu (
ladyfinger), z nadrobljenimi
amaretti ali s svežim jagodičjem. Ponudimo ga k italijanskemu kolaču z oljčnim oljem (
ciambellone), k limonovemu kolaču z rikoto, h kolaču s klementinami ali k čokoladnemu kolaču po italijansko. Z vinskim šodojem lahko nadomestimo z enako količino stepene smetane za najboljši tiramisu. Pri nas ga tradicionalno ponudimo z
orehovimi palačinkami.
Shranjevanje
Vinski šodo lahko hranimo v tesno zaprti posodi v hladilniku. Do 24 ur.
Sorodni recepti
Vinski šodo, izvirni recept
Kuharski leksikon
■
Vinski šodo, izvirno zabaione, zabaglione, zabajone ali
sabayon je italijanska hladna ali topla sladica, podobna kremi. Iz le 3 sestavin: rumenjakov, sladkorja in sladkega vina (
marsala, vin santo). O izvoru sta najbolj znani dve zgodbi. V Piemontu so ga v 16. st. imenovali
Sambayon, v čast sv. Pasquala de Baylona. Ki naj bi damam v Torinu priporočal pijačo iz rumenjakov, sladkorja in marsale. Dame so ga dajale možem kot pijačo za dvig energije. V Emiliji-Romanji pa trdijo, da so ga l. 1471 poimenovali po kapitanu Giovanniju Baglioniju. Ko je od svojih vojakov terjal naj poiščejo hrano, so se vrnili z jajci, medom in vinom. Kar so kombinirali v poživljajočo pijačo. Recept je prvič zapisan v kuharici
Cuoco Napoletano iz 15. st.
Porcija šodoja (brez dodatkov) vsebuje pribl. 255 kalorij.
■
Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■
Marsala je sicilijansko desertno vino z dodatkom alkohola. Delimo jo na zlatorumeno (
oro), jantarno (
ambra) in rubinasto rdečo (
rubino). Po starostnih oz. kakovostnih kategorijah pa na:
superiore (starana vsaj 2 leti),
superiore riserva (lahko tudi
riserva; starana 4-6 let) in
vergine (starana 5-7 let).
■
Marsala je prva izbira,
vin santo pa druga. Dobro nadomestilo je kako drugo desertno vino (
madeira, porto), (pol/peneči)
prosecco,
limonov liker (
limoncello) in celo šampanjec. Marsala ni kar tako prva izbira za vinski šodo.
Opozorila
■ Posoda v kateri stepamo se ne sme dotikati vrele vode z dnom (!). Izjemoma lahko deloma, če je ognjevarna.
■ Sladica ni primerna za otroke.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
vinski šodo, izvirni recept (izvirno:
zabaglione – authentic zabaione cream)
Andrea Soranidis, z bloga
the PetiteCook
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Andree Soranidis
Andrea Soranidis