Predpriprava
VEGANSKA BOLONJSKA OMAKA Z LEČO. Lečo namočimo v hladno vodo za 60 minut.
Priprava
■ Čebulo, korenje in belušno zeleno očistimo in zrežemo na drobne kockice. Česen drobno sesekljamo.
■ V posodi segrejemo olje pri srednji temperaturi. Dodamo čebulo, korenje, belušno zeleno in česen. Pražimo, da čebula postekleni. Med pogostim mešanjem.
■ Šampinjone očistimo in zrežemo kakor zelenjavo. Lečo odcedimo. Oboje stresemo na zelenjavo. Pražimo 2 minuti med pogostim mešanjem.
Leča razvije svoj polni okus, če ji proti koncu kuhanja dodamo malo kisa, limoninega soka ali vina.
■ Prilijemo jabolčni kis (ali suho belo vino) in
deglaziramo. Prilijemo pasato, zelenjavno osnovo / vodo in med. Dodamo paradižnikovo mezgo, zavremo in počasi kuhljamo. Da se leča skuha
na zob, al dente, jed pa se zgosti. Vmes primešamo sol in sesekljana zelišča. Ob koncu pa še sveže mleti poper.
Serviranje
Veganska bolonjska omaka z lečo se prileže s priljubljenimi (veganskimi) testeninami. Jed lahko obogatimo z 2–3 presnimi bučkami. Nastrganimi z lupilcem za zelenjavo ali
spiralizirane.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Zelena leča je najbolj cenjena v evropski kuhinji. Pri kuhanju obdrži obliko, kot vse drobne leče ima izrazitejši okus.
Rdeča leča je praviloma olupljena, razklana rdeče rjava leča. Je posebno okusna, med kuhanjem rada postane kašasta.
Rumena leča, znana tudi kot egipčanska ali rumeni dal, je najbolj primerna za juhe in pireje. Hitro se razkuha in izgubi obliko.
Veganska bolonjska omaka z lečo
■
Puyska leča je najboljša, legendarna in najdražja med lečami. Cenjena zaradi krepkega okusa in zato, ker kuhana obdrži obliko. Francozi ji rečejo tudi francoska leča. Uvrščamo jo med leče s srednje debelim zrnjem. Je zelene barve, marmorirana z modrimi pikicami. Izvira z rodovitnih polj s prstjo vulkanskega izvora v kraju Le Puy (Auvergne) in je geografsko zaščitena z oznako AOC. Kuhamo jo pribl. 45 minut. Nadomestimo jo z zeleno, rdečo ali oranžno lečo. Te postanejo nekoliko bolj kašaste, a pazimo, da je ne razkuhamo (!).
Šampinjone so začeli gojiti v Franciji že okrog okoli l. 1650. Nekoč so bili bolj cenjeni od gosjih jeter.
■
Šampinjone poznamo v naravni in gojeni različici. Gojeni so naprodaj skozi vse leto. Imajo visoko hranilno vrednost in dober, diskreten okus, ki v kuhinji omogoča vsestransko uporabo. (Presne) mlade šampinjone kombiniramo v jedeh, kjer je dobrodošla njihova hrustljava tekstura. Šampinjoni z odprtimi klobučki so njihova zrela različica. Z rjavimi lističi in povsem razvitim, izrazitejšim okusom.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
veganska bolonjska omaka z lečo (izvirno:
red lentil bolognese with zucchini + sourghum spaghetti)
Georgia Barnes, z bloga
GEORGIA BARNES
■ številni različni viri
Georgia Barnes
