Priprava
■ Vročo kavo nalijemo v posodo, v kateri lahko hkrati pomakamo po 2 piškota. Kavo ohladimo.
■ V hladno kavo pomakamo po 2 piškota, ki jih zlagamo v manjši
pekač, da prekrijemo dno.
■ Rumenjake in sladkor penasto
umešamo, da dobimo gosto, bledo zmes.
■ Rumenjakovi masi prilijemo liker in rum, potem pa ji postopoma primešamo maskarpone, da dobimo enotno kremo.
■ V
kotličku čvrsto
stepemo sladko smetano, ki jo postopoma primešamo osnovni masi. Polovico kreme namažemo po piškotih v pekaču, te pa prekrijemo s preostalimi piškoti, pomakanimi v kavo. Po vrhu namažemo preostalo kremo, ki jo s pomočjo
cedilke s kakavom potresemo po vsej površini. Pekač pokrijemo s
prozorno folijo, nato pa ga za 12 ur postavimo v hladilnik.
Serviranje
Tiramisu narežemo na kocke in ponudimo.
Nadomestek
■ Maskarpone (ital. mascarpone) lahko približno nadomestimo z mešanico 4 delov pretlačene
skute in 1 dela
kisle smetane. Po nekaterih virih naj bi bilo to razmerje celo 2 dela skute in 1 del kisle smetane. Gl. tudi
pojasnila.
■ Kavo espreso lahko nadomestimo s
turško kavo, precejeno skozi gazo.
■ Liker strega lahko nadomestimo z rumenim
Chartreusom; gl.
pojasnila.
Nasveti
Stepena smetana nam bo lepše uspela, če jo pred stepanjem vzamemo neposredno iz hladilnika. Poleti, v največji vročini je celo priporočljivo, da jo pred stepanjem za kakih 15 minut potisnemo v zamrzovalnik.
Pojasnila
■ Maskarpone (ital. mascarpone) je svež, mehak, kremast in masten
italijanski sir, podoben naši skuti; gl.
nadomestilo.
■ Strega je priljubljen italijanski
liker iz Tesina, destilat 17-ih zelišč in začimb.
■ Chartreuse je francoski zeliščni liker.
■ Tiramisu v prevodu pomeni
dvigni me.
Različice
gl.
tiramisu (
različice)
Opombe
V tujini je znanih več vrst skute:
bajtarski sir (angl. cottage chees),
kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees), maskarpone (it. mascarpone),
rikota (it. ricotta) in
scamorza (it.),
boursin, fromage frais in
petit suisse (vse fr.) in drugi.
Opozorila
Za jedi, pri katerih jajc termično ne obdelamo nad 73 °C, uporabljamo izključno povsem sveža jajca. Sicer obstaja možnost
zastrupitve z zelo nevarno
salmonelo.
Zanimivosti
■ Kratka zgodba o izvoru kave. Pastir
Kaldi iz pokrajine Kaffe v Etiopiji je opazil razposajene koze, ki so zobale zrna z nekega grma. Poskusil je nekaj zrn in ugotovil, da ni več utrujen in zaspan. Zrna je odnesel bližnjim menihom, ki so menili, da jim je prinesel hudičevo past. Zrna so vrgli v ogenj, s katerega pa je zavel prijeten, omamen vonj. Ta se je nato razširil po vsem svetu.
■
Kofein so iz kave prvič pridobili leta 1820.
Viri
■ dopolnjen recept
tiramisu iz revije
iće&piće (hrv.), ne izhaja več
■ številni različni viri