Prijava DODAJ SVOJ RECEPT
    IŠČI PODROBNO

    Tempura

    Cela ali narezana živila, zlasti zelenjava, ribe, raki in/ali sadje, ki jih pomakamo v testo za cvrenje in na hitro hrustljavo ocvremo v olju.

    Tempura so cela ali narezana živila, zlasti zelenjava (cvetača, kolerabica, korenček, por, stročji fižol, čebulo ipd.), ribe, raki, sadje ali/in alge, lahko tudi užitni cvetovi (npr. bezgovi) in zelišča, ki jih pomakamo v testo za cvrenje in na hitro hrustljavo ocvremo v olju. V sončničnem alu v olju repičnem, tradicionalno pa v sezamovem olju.
    Testo pripravimo iz gladke moke (gl.opombe) in ledeno hladne filtrirane ali gazirane mineralne vode, ki ju na hitro zmešamo z jedilnima palčkama. Le toliko, da se sestavini povežeta; nič hudega, če v testu ostane kakšna grudica. Testo pogosto ohladimo z dodajanjem ledenih kocka ali pa tudi kotliček/posodo, v kateri pripravljamo testo, položimo v večjo posodo z ledenimi kockami.
    Živila ocvremo v kašnem lahkem, svetlem olju, najbolje v sončničnem. Zadostuje, da ga v posodi za 4 centimetre. Gl. tudi izboljšanje

    Izboljšanje

    Jedi v tempuri dobijo poseben okus, če olju za cvrenje primešamo 10 % sezamovega olja.

    Nasveti

    ■ Tempuro pripravimo tik pred začetkom cvrenja.
    ■ Temperatura olja je zelo pomembna. Najboljša je 160–180 stopinj. Živilo, ki ga položimo v olje, pade na dno posode, vendar se takoj dvigne na površje. Če ostane na dnu, je olje prehladno, če ostane na površju, pa prevroče.
    ■ Zelenjavo cvremo 2, maksimalno 3 minute, za bezgove cvetove, peteršiljeve lističe ali alge pa zadostuje že nekaj sekund, največ 20. Živila lahko med cvrenjem obračamo z jedilnima palčkama.
    ■ V posodo za cvrenje položimo le toliko živil, da zasedejo največ dve tretjini površine. Da olja ne ohladimo, pa tudi zato, da se živila med cvrenjem ne spirjemajo.
    ■ Ocvrta živila odcedimo in v enem sloju preložimo na papirnate kuhinjske brisače. Če jih nalagamo ena na drugo, postanejo vlažna in žilava.
    Po koncu cvrenja prve etape živil s penovko poberemo koščke testa, da se med nadaljnjim cvrenjem ne žgejo. Japonci imenujejo priporomoček ami jakushi.
    ■ Olje po koncu cvrenja odcedimo, ohladimo in pretočimo v steklenico. Uporabimo ga lahko še dvakrat do trikrat.

    Priprava

    gl. ocvrta zelenjava po japonsko; ocvrta zelenjava po japonsko II; ocvrti bučkini cvetovi po japonskoocvrti šparglji po japonsko; ocvrto bezgovo cvetje po japonsko ipd.

    Opombe

    ■ Za pravo tempuro potrebujemo le 125 g moke, tip 850, 2,4-3 dl ledeno hladne filtrirane vode ali gazirane mineralne vode in tretjino žličke morske soli.
    ■ Naprodaj je posebna moka za tempuro, z malo lepka, včasih tudi z dodanim pecilnim praškom.
    ■ Jajca niso izvirna sestavina tempure in niso obvezna. 

    Opozorila

    Živila, ki jih potapljamo v tempuro, morajo biti popolnoma suha. Najbolje, da jih temeljito posušimo s papirnato kuhinjsko brisačo, po potrebi pa jih pred paniranjem povaljamo v moki.

    Zanimivosti

    Čeprav se zdi, da je tempura poleg miso juhe in sušija najbolj slavna japonska jed, je v resnici portugalska. Na Japonsko so jo prinesli portugalski jezuiti, ki so bili v 16. stoletju misijonarji v Nagasakiju. V misijonih so radi cvrli portugalsko jed peixinhos da horta, kar so običajno ocvrte paprike ali stročji fižol. Obstaja pa celo teorija, da so si Portugalci jed sposodili v indijski Goi, kjer so bili tudi misijonarji. Indijci imajo namreč podobno jed, imenovano pakora, le da je testo tam bolj kompaktno. Misijonarji naj bi to ocvrto zelenjavo jedli v času posta in ob petkih. 

    Spletne povezave

    ■ skoraj vse o tempuri
    ■ številne ideje in recepti za tempuro (about food) 
    ■ tempura kraljeve kozice – video (chef Eddy Tseng) 

    viri 
    ■ številni različni viri 
    ■ fotografija z bloga Andrev Zimmern


    © 2004-2019 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
    13.065
    receptov