Svedrčki s presno paradižnikovo omako z mlado koruzo

Priprava

■ V kozici pristavimo in zavremo vodo za blanširanje paradižnika.
■ V loncu pristavimo in zavremo vodo za kuhanje testenin.
■ Česen olupimo in drobno sesekljamo.
■ Mladi čebuli očistimo; beli in svetlo zeleni del drobno sesekljamo.
■ S koruze odstranimo zelene krovne liste, potem pa ju spustimo v krop in kuhamo 3 do 5 minut, da se zmehča.
■ Kuhano koruzo vzamemo iz kropa, potem pa jo nemudoma ohladimo pod tekočo hladno vodo. Nazadnje koruzo odcedimo, nato pa z ostrim nožem porežemo zrnje.
■ Paradižnike za 10 do 20 sekund potopimo v krop, nato pa jih odcedimo in olupimo. Olupljene po širini razpolovimo (gl. opombe), potem pa iz polovic iztisnemo semena. Nazadnje paradižnik narežemo na približno 6 milimetrov velike kockice. Paradižniku primešamo koruzno zrnje, sesekljano čebulo, olivno olje, sol, sveže mlet poper in sesekljan česen, potem pa vse skupaj dobro premešamo.
■ Krop posolimo, potem pa vanj stresemo testenine, ki jih skuhamo na zob.
■ Kuhane testenine odcedimo in stresemo nazaj v lonec. Nanje stresemo presno paradižnikovo omako s skoruzo in dobro premešamo. Serviranje Jed lahko ponudimo mlačno, takoj, ko vročim testeninam primešamo hladno omako, ali hladno; v tem primeru testenine z omako hladimo 10 minut. Svedrčki s presno paradižnikovo omako z mlado koruzo ali testenine z omako iz surovih paradižnikov in koruze so izjemno preprosta in osvežilna poletna (pred)jed. Nadomestek ■ Paradižnik lahko (izven sezone) nadomestimo s češnjevci.
■ gl. ideje Izboljšanje ■ Kakovost presnih paradižnikovih omak je odvisna v prvi vrsti od kakovosti in zrelosti paradižnika; boljši in bolj zrel paradižnik, okusnejša omaka.
■ Presno paradižnikovo omako lahko pripravimo že dan pred uporabo. Do uporabe jo mariniramo v hladilniku, iz hladilnika pa jo vzamemo uro pred uporabo, da se segreje na sobno temperaturo. Gl. tudi opozorila. Nasveti ■ Koruza je sveža, če se iz rumenega zrna, po katerem potegnemo z nohtom, pocedi mlečen sok.
■ Čas kuhanja testenin, naveden pri posameznem receptu ali na embalaži, je približen. Zato proti koncu kuhanja vedno nekajkrat preverimo, če so testenine že kuhane. Seveda na zob. Čas kuhanja testenin je namreč odvisen od kakovosti testenin, letnega časa, sestave vode in celo nadmorske višine kraja, kjer kuhamo.
■ Testenine vedno kuhamo v veliki količini vode. Za 500 gramov testenin, ki običajno zadostujejo za 4 do 6 porcij, pristavimo 6 do 7 litrov vode. Če kuhamo testenine v manjši količini vode, se sprijemajo ter zadržijo vonj po moki. Triki Kadar paradižnike sadimo na domačem vrtu, mednje posejemo ali posadimo baziliko. Ta odganja insekte, paradižniku pa da tudi ščepec svojega okusa. Pojasnila ■ Presne paradižnikove omake se najbolje ujamejo z votlimi testeninami, pa tudi s kratkimi, nakodranimi različicami. Dolge testenine za te omake niso najprimernejše.
■ Paradižnike za presne omake obvezno razsemenimo, saj je omaka sicer vodena. Mnenja o lupljenju paradižnika pa so deljena. Različice gl. presna paradižnikova omaka (številne različice); testenine s paradižnikom (številne različice) Ideje ■ Mlada koruza je najokusnejša kuhana ali pečena in zabeljena z (lešnikovim) maslom.
■ gl. hladne omake (številne različice); paradižnikova omaka (različice); svedrčki (številne različice) Opombe ■ Podolgovate sorte paradižnika razpolavljamo po dolžini, okrogle pa po širini. Tako razpolovljene zlahka razsemenimo, če jih nežno stisnemo po obodu.
■ Včasih so vodi za kuhanje testenin dodali nekaj žlic olja, da se testenine med kuhanjem niso sprijele. Vendar ima ta zvijača tudi neželeni učinek: olje zamaši pore v testeninah, zaradi česar se jih omaka težje oprime. Sprijemanje testenin preprečimo tako, da jih prvih 15 sekund v kropu dinamično mešamo.
■ Edini način, po katerem ugotovimo, ali so testenine pravilno kuhane, je ta, da jih (večkrat) pokusimo. Opozorila Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus. Zdravilni učinki (domnevni)
■ (Mlado) čebulo, česen, koruzo, (ekstra deviško) olivno olje in paradižnik uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Paradižnik med drugim izboljšuje razpoloženje in omogoča miren spanec.
■ Koruza vsebuje veliko tiamina in mangana, ki varujeta pred stresom in povečujeta sposobnost koncentracije.
■ Znanstveniki se strinjajo, da je med obolelimi za rakom bistveno manj tistih, ki imajo na jedilniku pogosteje brokoli, čebulo, korenček, paradižnik in pomaranče. Zanimivosti ■ Botanično in kulinarično razvrščanje sadja se včasih razhajata. Melone so sorodnice kumar in buč, v kulinariki pa jih uvrščamo k sadju. Po drugi strani botaniki jajčevce, bučke in paradižnik uvrščajo med sadje, v kuhinji pa so zelenjava.
■ Paradižnik so v Evropi sprva imenovali tomato, perujsko jabolko in volčja breskev. Slovensko ime izvira iz starega nemškega imena paradies-apfel (rajsko jabolko).
■ Vsaka nit v bradi koruznega storža izpusti neverjetnih 5 milijonov zrnc peloda. Viri ■ dopolnjen recept svedrčki s presno paradižnikovo omako z mlado koruzo ali testenine z omako iz surovih paradižnikov in koruze iz knjige Complete Book of Pasta and Noodles, The, Clarkson Potter Publishers, New York 2000
■ številni različni viri Spletne povezave ■ Clarkson Potter Publishers
■ spletni nakup knjige The Complete Book of Pasta and Noodles (Amazon)