Priprava
■ V večjem loncu pristavimo vodo za kuhanje testenin; gl.
opozorila.
■ Feto narežemo na lističe.
■ Čebulo in česen olupimo in drobno
sesekljamo.
■ V ponvi segrejemo olivno olje, na katerem svetlo
prepražimo sesekljana čebulo in česen.
■ Krop za kuhanje testenin posolimo, potem pa vanj stresemo svedrčke, ki jih skuhamo
na zob.
■ Zelišča osmukamo in skupaj z orehovimi jedrci grobo sesekljamo.
■ Kuhane testenine odcedimo in stresemo na prepraženo čebulo s česnom. Dodamo sesekljana zelišča z orehi in sveže mlet črni poper; pri visoki temperaturi mešamo minuto, dve.
Serviranje
Jed razdelimo na segrete krožnike in potresemo z narezano feto.
Svedrčki s feto, zelišči in orehi ali
fusilli s feto, dišavnicami in orehi (tudi
svedrci s sirom in zelišči) so aromatična topla predjed.
Nadomestek
Koriander lahko nadomestimo s
peteršiljem. Tudi druga zelišča lahko bolj ali manj uspešno nadomestimo; gl. rubrika
nadomestek pri posameznih zeliščih.
Izboljšanje
Ko sta čebula in česen že prepražena, ju zalijemo s pol decilitra suhega
belega vina. Temepraturo zvišamo, vino pa med mešanjem povsem
ukuhamo.
Nasveti
Številna zelišča lahko skozi vse leto uspešno gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.
Triki
■ Včasih so vodi za kuhanje testenin dodali nekaj žlic olja, da se testenine med kuhanjem niso sprijele. Vendar ima ta zvijača tudi neželeni učinek: olje zamaši pore v testeninah, zaradi česar se jih omaka težje oprime. Sprijemanje testenin preprečimo tako, da testenine prvih 15 sekund v kropu dinamično mešamo.
■ Drobnjak na domači zeliščni gredici lepše uspeva, če ga pogosteje režemo.
Pojasnila
■ Z dodajanjem zelišč poudarjamo okus glavnih sestavin jedi. Z njimi ga nikakor ne prekrivamo.
■ Koriander je v bistvu delikatesni peteršilj, od katerega se razlikuje po velikosti in okusu.
Različice
■ Najpreprostejša jed s testeninami in zelišči. Testenine skuhamo in odcedimo. Stresemo jih na segreto mešanico masla in olivnega olja, dodamo sesekljana zelišča, premešamo in postrežemo.
■ Med testenine z zelišči uvrščamo tudi jedi, pripravljene s
pestom.
■ gl.
ozki rezanci z mariniranim paradižnikom in zelišči; peresniki s klapavicami, šampinjoni in zeliščno omako; peresniki z zeliščnim prelivom;
polžki z zelišči; polžki z bučkami in zelišči; rezanci z zelenjavo in zeliščno pasto; solata s testeninami in zeliščno kremo;
široki rezanci z zelišči in pinjolami; špageti z baziliko;
špageti z zeliščno smetano v solati itd.
Ideje
■ Jedi s testeninami lahko pripravimo tudi tako, da zelišča vmešamo že v testo; gl. zeliščne testenine.
■ gl.
testenine s sirom (številne
različice); svedrčki (številne
različice)
Opombe
■ Feta prihaja pretežno iz grške pokrajine Makedonije, s Peloponeza in Lesbosa. Sir je narejen iz
ovčjega mleka, lahko tudi iz mešanice ovčjega in
kozjega.
■ Drobnjaka ne sekljamo, ker tako poškodujemo nežne cevaste lističe. Vedno ga režemo s škarjami ali z zelo ostrim nožem.
Opozorila
■ Čas kuhanja testenin, naveden pri posameznem receptu ali na embalaži, je približen. Zato proti koncu kuhanja vedno nekajkrat preverimo, če so testenine že kuhane. Seveda
na zob. Čas kuhanja testenin je namreč odvisen od kakovosti testenin, letnega časa, sestave vode in celo od nadmorske višine kraja, kjer kuhamo.
■ Testenine vedno kuhamo v veliki količini vode. Za 500 gramov testenin, ki običajno zadostujejo za 4 do 6 porcij, pristavimo 6 do 7 litrov vode. Če kuhamo testenine v manjši količini vode, se sprijemajo ter zadržijo vonj po moki.
■ Kadar pripravljamo
zeliščno mešanico ali
zeliščni šopek, posebej pazimo, da aroma enega zelišča ne prevlada. Pri doziranju, na primer, upoštevajmo, da je vonj
žajblja bistveno močnejši od peteršiljevega, in podobno. Osnovno pravilo pa je:
Raje premalo, kakor preveč!
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Čebulo, česen, (ekstra deviško) olivno olje, orehe in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■
Nenasičene maščobne kisline v orehih znižujejo raven slabega
holesterola v krvi; pomagajo že trije orehi dnevno.
Zanimivosti
■ Po svetu proizvajajo več kot 600 različnih oblik testenin. (2005)
■ Prve zapise o proizvodnji feta sira so odkrili na glinenih tablicah v Mikenah in Pilosu, najdemo pa jo tudi v
Homerjevi Odiseji.
■ Oreh sodi med najstarejša sadna drevesa, saj so naši predniki orehe uživali že pred 9.000 leti. Z enega oreha, ki zraste celo do 30 metrov visoko, naberemo 50 do 300 kilogramov orehov.
Viri
številni različni viri