Priprava
■ V posodi pristavimo in zavremo pol litra hladne vode; vodo posolimo.
■ Riž preberemo, operemo in odcedimo.
■ Ko voda zavre, ji dodamo maslo. Ko se stopi, v vodo stresemo riž, ki ga
kuhamo približno 20 minut, da vpije vso tekočino.
■
Kuhan riž z vilicami zrahljamo, nazadnje pa mu primešamo preostalo maslo.
Serviranje
Suhi riž ali
riž po kreolsko (tudi
kreolski riž) ponudimo kot
prilogo, najpogosteje k svetlemu mesu, gobam, jetrom ali zelenjavnemu raguju.
Nadomestek
Maslo lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega vidika slabše nadomestilo.
Nasveti
■ Riževe priloge (praviloma) pripravljamo z dolgozrnatimi sortami riža. Okroglozrnate sorte postanejo med kuhanjem sluzaste, dolgozrnate pa le malo ali nič.
■ Riž kuhamo pri nizki temperaturi, da zrna nabrekajo počasi.
■ Pri soljenju kuhanega riža velja pravilo 2 zravnani žlički soli na liter vode.
Pojasnila
Čim boljši je riž, več tekočine vpije med pripravo.
Različice
■
Suhi riž ali
riž po kreolsko pogosto dokončamo s
prepraženo zelenjavo (na primer s paradižnikom, papriko, čebulo).
■ gl. riževe priloge (številne
različice);
suhi riž (različica brez masla)
Ideje
■ gl. riž
Opombe
Vse bolj iskane so starodavne sorte riža, ki dosegajo astronomske cene. Najbolj znan je
črni riž (jap. kuro mai). Njegova barva je posledica vsebnosti nekaterih snovi, ki varujejo kožo in ožilje.
Rdeči riž (jap. aka mai) vsebuje več
mineralov kakor črni, poleg tega pa še
vitamin B2 in
železo. Barvo mu daje
tanin. Zeleni riž (jap. midori mai) je v resnici vijoličast, za pripravo pa je hvaležnejši od prvih dveh.
■ Pri soljenju kuhanega riža velja pravilo 2 zravnani žlički soli na liter vode.
Opozorila
Glaziran riž proizvajajo tako, da riž
glazirajo oziroma obdajo z mešanico
smukca in glukoze, da se sveti. Tak riž pred uporabo obvezno temeljito operemo, da se ne lepi, predvsem pa zato, ker nekateri glazurni posipi vsebujejo zelo strupeni
azbest.
Zdravilni učinki
(domnevni)
(Neglaziran) riž uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Znanih je več kot 8.000 vrst riža. Slovenci ga letno pojemo le približno 4 kilograme na osebo ali nekaj več kot dekagram dnevno. V azijskih državah ga pojedo na prebivalca 100 do skoraj 200 kilogramov letno. (2002)
■ Za pridelavo kilograma riža potrebujejo kar 2.300 litrov vode.
■ V
Los Banosu, majhnem mestu na Filipinih deluje Inštitut za raziskovanje riža
IRRI (International Rice Research Institute; gl
spletne povezave). Na dobrih 250 hektarih univerzitetnega zemljišča s poskusnimi polji in laboratoriji dela okrog 100 znanstvenikov z vsega sveta. Tam je tudi genska banka, v kateri hranijo semena več kot 100.000 vrst riža.
Viri
številni različni viri
Spletne povezave
International Rice Research Institute
