Priprava
■ Če uporabimo svež stročji fižol, ga očistimo.
Jed je najbolj okusna, če eno noč preživi v hladilniku. Kdor želi, jo ogreje na sobno temperaturo pred serviranjem.
■ Čebulo drobno naribamo, česen pa drobno sesekljamo. Ribanje čebule je lahko zoprno opravilo. Če se nam ne da, jo zmiksamo v multipraktiku ali pa jo drobno sesekljamo.
■ Segrejmo večjo posodo ali ponev. V segreto nalijemo 0,6 dl olja. Dodamo naribano čebulo (skupaj s sokom), česen in ščep soli. Pražimo 5–7 minut, da se tekočina zgosti.
■ Dodamo origano in pražimo še 1 minuto.
Če je po 30–40 minutah kuhanja tekočina še v posodi, zvišamo temperaturo in kuhamo med nenehnim mešanjem. Da večina tekočine izhlapi. Če je tekočine premalo, jo prilijemo.
■ Na prepraženo čebulo stresemo nalijemo paradižnik iz pločevinke in stročje. Dodamo paradižnikovo mezgo in še malo soli. Prilijemo izdaten brizg oljčnega olja in dobro premešamo. Ko mešanica zavre, temperaturo znižamo. Vse skupaj pokrito dušimo 30–40 minut. Vmes nekajkrat premešamo, da se fižol ne prime na dno posode. V tej jedi želimo mehak fižol, ne
al dente.
■ Jed začinimo s sveže mletim/strtim poprom. Po nekaterih izvirnih receptih jo okisamo z limonovim sokom.
Serviranje
Topel ali hladen
stročji fižol s paradižnikom, česnom in origanom, po grško ali
stročji fižol na grški način, fasolakia, ponudimo s feto ali s kakovostnim ovčjim sirom in s francosko štruco, bageto. Lahko pa je tudi priloga k piščancu ali govedini z žara.
Sorodni recepti
Ribanje čebule je lahko zoprno opravilo, a naribana čebula se stopi v v gosto, sladkasto omako
Kuharski leksikon
■ Ko izbiramo vrhunski paradižnik (iz pločevink), segajmo po italijanskih sortah
San Marzano, Piccadilly, Roma, Perini in
Martino. Ne pozabimo pa niti na volovsko srce. Pri paradižniku je v tkivu, ki spominja na nekakšen gel in s katerim so semena pripeta na sredino sadeža (botanično jagoda), največ
umamija. To je okus, ki ga najlažje opišemo z besedama polno ali mesnato
Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več antioksidantov, ima boljši okus. Ta pa se prenaša tudi na jedi, ki ga vsebujejo.
■ Ribanje čebule prihaja iz recepta grške babice. Omogoči, da se čebula preprosto stopi v omako, ki je zaradi tega gosta in sladkasta.
■
Improvizirajmo. Stročji fižol najbolje* začinjamo z (abecedno): baziliko*, čebulo, česnom*, drobnjakom, gorčico*, ingverjem, karijevim praškom, janežem, kisom*, koprom, limonovim sokom, meto, majaronom, oljem* (lešnikovim, olivnim*),
pestom, pehtranom*, peteršiljem*, poprom, sezamom, rožmarinom, šalotko* in/ali timijanom.
Z nitastega stročjega fižola niti odstranimo še pred kuhanjem. Trde in neprijetne ostanejo tudi po njem.
■
Improvizirajmo. Stročji fižol najbolje* kombiniramo z (abecedno): gobami* (npr. lisičke, šitake), kisi, korenčkom, krompirjem*, lešniki, limonovim sokom, mandlji*, maslom, olivami (črnimi), olji* (zlasti olivnim*, orehovim), orehi*, paradižniki*,
pestom, siri (parmezan*, pekorino), šalotko* ali/in s testeninami.
■ Origano (
Origanum vulgare, Origanum creticum) ali dobra misel je zeliščna rastlina. Pri posušenem, ki ga uporabljamo najbolj pogosto, zaznamo večplastno aromo: kiselkasto sadno noto, nežno grenek pridih pečenega, pa še toplo, sladkasto ostrino. Jedem ga dodajamo tik pred koncem ali na koncu kuhanja.
Opozorila
■ Stročjega fižola ne uživamo presnega, saj vsebuje škodljivi fazin. Ta se sicer med kuhanjem povsem razgradi.
■ S kakovostnim oljčnim oljem ne skoparimo pri tej jedi. Kombinacija tudi izboljša absorbcijo likopena, pomembnega antioksidanta.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
stročji fižol s paradižnikom, česnom in origanom, po grško ali
stročji fižol na grški način, fasolakia (izvirno:
Greek style green beans /fasolakia/)
Allyson Willis, z bloga
RECLAIMINGYesterday
■ številni različni viri
Allyson Willis
