Stročji fižol, paradižnik in zelišča v solati

Predpriprava

■  V loncu pristavimo zelenjavko in timijan.
■  Stročji fižol očistimo in poševno narežemo na koščke. Nato ga stresemo v vrelo zelenjavko in počasi kuhamo približno 10 minut. Skuhamo ga na zob.
■  Medtem paradižnik operemo, razkosamo na četrtine in narežemo na kocke. Papriko operemo, razpolovimo, očistimo in razsemenimo ter narežemo na kocke.
■  Koromač razpolovimo in narežemo na tanke rezance.

Priprava

■  Kuhan fižol odcedimo ter splaknemo pod tekočo hladno vodo, da se ohladi. Nato ga še enkrat dobro odcedimo.
■  Solatni preliv. Čebulo olupimo in zelo drobno sesekljamo. V kotličku gladko razmešamo kis in sol, da se slednja stopi. Nato med nenehnim mešanjem curkoma prilijemo olivno olje. Nazadnje vmešamo sesekljano čebulo in sveže mlet črni poper.
■  Zelišča osmukamo in drobno sesekljamo.
■  Odcejen fižol stresemo v solatno skledo in prelijemo z vinaigretsko omako. Nežno premešamo, zatem pa dodamo narezane paradižnik, papriko in koromač. Premešamo in po potrebi začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom.

Serviranje

Na solato nadrobimo feto, nazadnje pa jo potresemo s sesekljanimi zelišči. Stročji fižol, paradižnik in zelišča v solati ponudimo z domačim kruhom ali z opečenimi kruhki in s kozarcem vina ali piva.

Nadomestek

■  Zelenjavko lahko nadomestimo z juho iz (zelenjavne) jušne kocke. Vendar pozorno preberimo deklaracijo, saj so prav jušne kocke pogost skupek škodljivih aditivov.
■  gl. izboljšanje in različice

Izboljšanje

■  Čebulo nadomestimo s šalotko.
■  Kakovostnejše olivno olje, okusnejša jed.

Nasveti

■  Kupujemo stročji fižol s čvrstimi, a krhkimi stroki, na katerih ni rjavih madežev. Ko strok prelomimo, mora glasno počiti.
■  Ko kupujemo koromač, izbiramo manjše, povsem bele in čvrste glavice.

Triki

■  Laske s stročjega fižola zlahka odstranimo, če fižol pred čiščenjem 3 minute blanširamo.
■  Vode od kuhanja stročjega fižola ne zavržemo, ampak jo uporabimo kot osnovo za pripravo zelenjavke ali zelenjavne juhe.

Pojasnila

■  Feta je grški beli sir iz ovčjega, lahko tudi iz mešanice ovčjega in kozjega mleka. Za sir sta značilna rahlo kiselkast okus in nezgrešljiva aroma.
■  Zelenjavna osnova je podobna zelenjavki, le da zanjo uporabimo celo zelenjavo, ne obrezke. Razlika je tudi v tem, da pri osnovi zelenjavo pred kuhanjem nekoliko prepražimo.

Različice

gl. marinirana zelenjava (številne različice); osnovni solatni preliv (številne različice); stročji fižol v solati (številne različice) ipd.

Ideje

gl. feta (številne ideje); grška kuhinja (številne ideje); paradižnik (številne ideje); stročji fižol (številne ideje)

Opombe

■  Koromač ima pri nas tudi številna druga imena, na primer finokio (po italijanskem finocchio), komarček, sladki komarček, trebušasti janež in zelenjavni komarček.
■  Vinaigretska omaka je naprodaj v številnih industrijsko pripravljenih različicah. V Evropi jo imenujemo francoski dresing (angl. french dressing), v ZDA pa ji pravijo italijanski dresing (angl. italian dressing).

Opozorila

■  Stročjega fižola ne uživamo presnega, saj vsebuje škodljivi fazin. Ta se sicer med kuhanjem povsem razgradi.
■  Kadar pripravljamo zeliščni šopek, posebej pazimo, da aroma enega zelišča ne prevlada. Pri doziranju na primer upoštevajmo, da je vonj žajblja bistveno močnejši od peteršiljevega, in podobno. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kakor preveč!

Zdravilni učinki

(domnevni)
■  Čebulo, (jabolčni) kis, koromač, olivno olje, papriko, paradižnik, stročji fižol in večino zelišč uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■  Vse stročnice, tako tudi stročji fižol, učinkovito znižujejo holesterol. Če uživamo 85 gramov kuhanega fižola dnevno, se raven holesterola v povprečju zniža za 10 %. Stročnice nadalje uravnavajo krvni sladkor in so idealno živilo za diabetike. Vsebujejo veliko vlaknin, povezujejo pa jih tudi z znižano pojavnostjo nekaterih vrst raka.

Zanimivosti

■  Če pazimo na vitko postavo, sodi koromač med naše najboljše zaveznike. 100 gramov vsebuje pičlih 9 kalorij.
■  Paradižnik so v Evropi sprva imenovali tomato, perujsko jabolko in volčja breskev. Slovensko ime izvira iz starega nemškega imena paradies-apfel (rajsko jabolko).

Viri

■  dopolnjen recept stročji fižol, paradižnik in zelišča v solati iz knjige Polnovredne jedi, Ingrid Früchtel, Cankarjeva založba, Ljubljana 1992
■  različni viri