Špinačni zavitek s feto II

Priprava

■  Špinačo odtajamo.
■  Vlečeno testo. Moko presejemo na delovno površino. Na sredi naredimo jamico, v katero ubijemo jajci, nalijemo olje in potresemo sol. Zasujemo z malo moke in zmešamo, potem pa postopoma prilijemo 1,25 decilitra mlačne vode in ugnetemo gladko in prožno testo. Oblikujemo ga v hlebček, ki ga pokrijemo z nekoliko segreto skledo in pustimo počivati 30 minut.
■  Feto grobo nastrgamo ali zdrobimo na drobne koščke.
■  Čebulo tik pred pripravo olupimo in drobno sesekljamo.
■  Peteršilj in koper osmukamo in drobno sesekljamo.
■  V skledi zmešamo odtajano špinačo ter sesekljane čebulo, peteršilj in koper.
■  Pečico segrejemo na 180° C.
■  Maslo pristavimo in stopimo.
■  Spočito testo na pomokani delovni površini tanko razvaljamo, potem pa ga še tanjše razvlečemo z rokami. Iz testa izrežemo 4 liste velikosti dna pekača. 2 lista testa položimo na dno pekača in premažemo z 2 žlicama stopljenega masla. Namažemo z nadevom in pokrijemo s preostalima listoma testa, ki ju prav tako premažemo z 2 žlicama stopljenega masla. Pekač za približno 30 minut potisnemo na srednjo višino v segreti pečici.

Serviranje

Vroč zavitek ponudimo s skodelico hladnega jogurta ali kislega mleka, zanimiv dodatek pa je tudi špinačni tzatziki.

Nadomestek

Špinačo lahko nadomestimo z blitvo ali s koprivami.

Izboljšanje

■  Spomladi zamrznjeno špinačo nadomestimo z mlado špinačo, ki jo blanširamo le toliko, da se sesede. Nato jo odcedimo in ožamemo, pripravo pa nadaljujemo po receptu.
■  Uporabimo ekstra deviško olivno olje.

Nasveti

Pred pripravo vlečenega testa vse sestavine segrejemo na sobno temperaturo. To pomeni, da tiste iz hladilnika vzamemo ven vsaj 2 uri pred začetkom priprave.

Triki

Če vodi za vlečeno testo dodamo malo kisa ali limoninega soka, ga bomo lažje vlekli. Postopek si olajšamo tudi na ta način, da razvaljano testo pred vlečenjem tanko namažemo z mlačnim oljem ali s stopljenim maslom.

Pojasnila

■  Domače vlečeno testo lahko nadomestimo s kupljenim. Naprodaj je v dveh debelinah; tanjšega uporabljamo predvsem za pripravo zavitkov, debelejšega pa za štruklje in bureke. Odlično vlečeno testo je na kose ali na vago na voljo v pokriti ljubljanski tržnici, v trgovskih centrih pa je na voljo pakirano testo različnih proizvajalcev.
■  Z jajcem je pri vlečenem testu takole: če pripravljamo testo za kuhanje, uporabimo celo jajce, testu za pečenje pa jajc običajno ne dodajamo. V bosanski kuhinji najdemo drugačen napotek: jajce dodamo testu za sladke jedi, za slane pa ne. V obeh primerih pa na približno 350 gramov moke uporabimo 1 jajce, pri čemer nekoliko zmanjšamo količino vode.
■  Feta prihaja pretežno iz grške pokrajine Makedonije, s Peloponeza in Lesbosa. Sir je narejen iz ovčjega mleka, lahko tudi iz mešanice ovčjega in kozjega.

Različice

gl. sirov burek s špinačo; skutina gibanica s špinačo; skutin zavitek s feto, špinačo in pinjolami; skutin zavitek s špinačo; špinačna gibanica s feto; špinačni burek; špinačni burek s skuto; špinačni zavitek s feto ipd. 

Ideje

gl. špinača (številne ideje); zavitek (številne sladke in slane različice)

Opombe

■  Vlečeno testo za pečene jedi vedno razvlečemo karseda tanko. Vlečeno testo, ki ga bomo kuhali, razvlečemo nekoliko debeleje, dodamo pa mu tudi bistveno manj maščobe.
■  1 do 1,5 kilograma surove špinače se pri kuhanju skrči na približno 500 gramov.

Opozorila

■  Vlečenega testa po počivanju nikoli ne gnetemo.
■  Špinača vsebuje kar nekaj neželenih sestavin, v prvi vrsti oksalno in sečno kislino. Zato špinačo uvrščamo med varovalna živila pogojno, saj pospešuje nastajanje ledvičnih kamnov. Največ teh sestavin je v listnih rebrih in pecljih, ki jih prav zaradi tega pred pripravo odstranimo.
■  Nikoli ne uživamo postane ali/in pogrete špinače, kar velja tudi za druge jedi, ki jo vsebujejo! V špinačnih listih so nitrati, ki se med fermentacijo spreminjajo v škodljive nitrite; ti so še posebej nevarni dojenčkom. Povečana koncentracija nitritov je v zamrznjeni špinači.

Zdravilni učinki

(domnevni)
■  gl. okvirček
■  Presni koper ima nadvse zanimivo sestavo. Med drugim vsebuje več vitamina C kot pomaranče ali limone, znaten pa je tudi delež magnezija, beta karotena in kalcija.

Zanimivosti

■  Vlečeno testo so v Evropo domnevno prinesli Turki ob svojem pohodu nad Dunaj, leta 1683.
■  Prve zapise o feti so odkrili na glinenih tablicah v Mikenah in Pilosu, feto pa najdemo tudi v Homerjevi Odiseji.

Viri

■  dopolnjen recept iz knjige Sredozemska kuhinja, Kuhinja izbranih okusov, Učila International, založba d.o.o., Tržič 2001
■  številni različni viri
■  foto Eising, Susie spletne povezave 
■  Učila International, Tržič
■  fotografija Eising Studios (angl.)