Priprava
■ ŠPAGETI Z BUČKAMI, KOZJIM SIROM IN PISTACIJAMI. Nesoljene pistacije grobo sesekljamo; gl.
izboljšanje.
■ Bučko očistimo in neolupljeno drobno naribamo.
■ Česen olupimo in drobno naribamo.
■ V ponvi segrejemo olje, na katerem naribano bučko brez dodajanja tekočine in med nenehnim mešanjem pražimo 10 minut.
■ Dodamo nariban česen in med mešanjem pražimo 1 minuto.
■ Prilijemo 3 decilitre hladne vode, dodamo (surove) špagete, sol in sveže mlet poper. Kuhamo 5 do 6 minut, da testenine skuhamo na zob, voda pa izhlapi.
■ Dodamo nariban sir in sesekljane pistacije ter mešamo, da se sir stopi. Po okusu dosolimo.
Serviranje
Špageti z bučkami, kozjim sirom in pistacijami so topla predjed ali lažja samostojna jed. Ki jo neposredno s štedilnika razdelimo na segreta krožnika in ponudimo. K jedi lahko ponudimo
mehko kuhano ali
poširano jajce.
Nakup
Pri nakupu bučk izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža naj bo sorazmerna velikosti. Pretrda lupina je znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom.
Nadomestek
Pri tej jedi lahko neprestano eksperimentiramo z različnimi siri, zlasti s trdimi (
parmezan, pekorino, zbrinc, paški sir), pa tudi s trikotniki topljivega sira.
Izboljšanje
■ Večina pozna pistacije v njihovi slani različici. V kulinariki uporabljamo nesoljene
oreške, ki pa jih pred pripravo lahko svetlo prepražimo. Na ta način dobijo zelo blag, nežno sladkast okus.
■ Jed nazadnje po okusu potresemo s (sesekljano)
baziliko, koprom, koriandrom, majaronom, meto, origanom, pehtranom, peteršiljem, rožmarinom ali
žajbljem. Slednji dve zelišči doziramo varčno.
Špageti z bučkami
Pojasnila
■
Špageti so naprodaj v različnih debelinah. Zelo tanki imajo št. 3, kuhamo pa jih 5-8 minut. Klasični, najbolj priljubljeni špageti imajo št. 5, kuhamo jih 9 minut. Zelo debeli, ki pa so danes zelo redki, imajo št. 8. Špagete pred kuhanjem nalomijo, pred uživanjem pa narežejo samo nepoznavalci. Uživamo jih z vilicami. Če si v Italiji pomagamo z žlico, nas le debelo gledajo.
■
Buča (Curcubita) je rod bučevk, ki obsega na desetine vrst in sort. Najbolj popularni sta
jedilna buča (
C. pepo var. ovifera) in poletna oranžna
muškatna buča (
C. moschata). V kuhinji pogosteje uporabljamo okusnejše mlade plodove, bučke. Na Primorskem znane kot cukete (
zucchette) ali cukini (
zucchini). Izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža je sorazmerna velikosti. Pretrda lupina je znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom. Najbolj okusne so drobne bučke, dolge 10-15 cm. Ko presežejo 20 cm, se v njih že razvijejo moteča semena.
Različice
gl.
špageti z bučkami (številne
različice);
špageti z bučkami in gorgonzolo;
špageti z bučkami in mocarelo;
testenine z bučkami (številne
različice) ipd.
Ideje
gl.
špageti (številne
ideje)
Opombe
■ Po izvirni različici v jed skupaj s sirom primešamo 2 žlici
sladke smetane.
■ Špagete uživamo samo z vilicami. Če si v Italiji pomagamo z žlico, nas bodo debelo gledali.
■ Pistacije so dragi oreški, vendar v tej jedi, preprosto, ne smejo manjkati.
Opozorila
Špagete pred kuhanjem nalomijo, pred uživanjem pa narežejo samo nepoznavalci.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Bučke, česen, (ekstra deviško) olivno olje in pistacije uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Pistacije uvrščamo med najmočnejše
afrodiziake.
Zanimivosti
■ Domače in industrijske špagete so v Italiji še v 20. stoletju proizvajali s pomočjo stiskalnice
torcio bigolare; testo so dali v stiskalnico in ga potiskali z vijačnim batom navzdol skozi luknjičasto kovino. Nato so špagete obešali na lesene palice in posušili na zraku.
■ Špagete je poimenoval
Antonio Viviani leta 1842. Ime
spago jim je dal, ker so ga spominjali na vrvico (špaga). Špageti so bili tedaj dolgo okoli 50 centimetrov. Po nekaterih virih je izraz prvi uporabil
Giacinto Carena v svojem
Gospodinjskem slovarju (Vocabolario domestico, 1846).
■ Posamezna
pistacija da v povprečju 50 kilogramov oreškov. Drevo daje kakovostne plodove po dvajsetem letu.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
špageti z bučkami, kozjim sirom in pistacijami (izvirno:
špageti s kozjim sirom, tikvicama i pistacijama)
Maja Matus, z bloga
Dalmatia gourmande (hrv.)
■ številni različni viri