Priprava
■ Pripravimo
čemažev pesto za vegane, če ga že nimamo v hladilniku ali v shrambi. "Čas priprave" ga ne vključuje.
■ Pristavimo vodo za kuhanje testenin.
■ Krop posolimo in vanj stresemo testenine. Skuhamo jih
na zob (
al dente).
■ Pinjole blago opečemo v suhi ponvi. Da se svetlo obarvajo in zadišijo.
■ Neolupljeni bučki zrežemo na dokaj tanka kolesca; po izvrinem receptu jih tanko naribamo. V veliki ponvi segrejemo olje, na katerega stresemo bučke. Na hitro jih prepražimo. Da se blago obarvajo, a ostanejo čvrste.
■ Kuhane testenine odcedimo; nekaj kropa prihranimo. Špagetom primešamo čemažev pesto in nekaj prihranjenega kropa. Da so testenine bolj sočne.
Serviranje
Testenine razdelimo na ogreta krožnika ali skledici. Po vrhu potresemo bučke, pinjole in čilijeve kosmiče.
Špageti z bučkami, čemaževim pestom in pinjolami so lahko topla predjed (za 4) ali lažja samostojna jed (2).
Nadomestek
Testenine lahko nadomestimo s kuhanim, narezanim krompirjem.
Izboljšanje
■
Improvizirajmo. Bučke najbolje* kombiniramo z (abecedno): čebulo*, drobtinami, gobami, jajčevci, kisom, lešniki, limonami, olivnim oljem, orehi, paradižniki* ali/in pinjolami.
■ Večino testenin lahko izboljšamo z dodatkom
pečenega paradižnika.
Nasveti
■ Pri nakupu bučk izbiramo sijoče in nepoškodovane plodove, katerih teža naj bo je sorazmerna velikosti. Pretrda lupina je znak prezrelega sadeža z vlaknastim mesom. Najbolj okusne so drobne bučke, dolge 10-15 cm. Ko presežejo dolžino 20 cm, se v njih že razvijejo moteča semena.
■ Veliki proizvajalci testenin na embalažo raje zapišejo malo daljši čas kuhanja. Raziskave potrošniških navad so pokazale, da ima večina raje povsem skuhane testenine. Zato pravi ljubitelji testenin in gurmani čas kuhanja skrajšamo vsaj za 1 minuto, glede na zapisano na embalaži.
Pojasnila
■ Špageti so naprodaj v različnih debelinah. Zelo tanki imajo št. 3, kuhamo pa jih 5-8 minut. Klasični, najbolj priljubljeni špageti imajo št. 5, kuhamo jih 9 minut. Zelo debeli, ki pa so danes zelo redki, imajo št. 8.
■ Čemaž (
Allium ursinum) je ena najbolj okusnih, najbolj uporabnih in najbolj zdravih užitnih divjih rastlin. Od marca do junija raste v (deloma) senčnih, vlažnih hrastovih, bukovih in gabrovih gozdovih. Pri nas ga najdemo skoraj povsod, užitni pa so listi, čebulice, cvetovi in plodovi. Rastlina, ki močno diši po česnu, zraste 10-40 cm visoko. Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneje zeleni.
■ Pinjole so dragi plodovi različnih vrst bora (
Pinus species). V kulinariki jih uvrščamo med oreške, s katerimi pripravljamo številne specialitete, zlasti iz italijanske oz. sredozemske in orientalske kuhinje.
Različice
Ideje
gl. bučka (številne
ideje);
čemaž (številne
ideje); pinjole (številne
ideje);
špageti (številne
ideje)
Opombe
Če vodo za kuhanje testenin posolimo komaj tedaj, ko zavre, pospešimo moč vrenja. Da se testenine čimprej začnejo kuhati, namesto, da se namakajo v vodi.
Opozorila
■ Belo moko uvrščamo med najbolj škodljiva živila.
■ gl.
čemažev pesto za vegane (
opozorila)
Zanimivosti
■ Domače in industrijske špagete so v Italiji še v 20. st. proizvajali s pomočjo stiskalnice
torcio bigolare. Testo so dali v stiskalnico in ga potiskali z vijačnim batom navzdol skozi luknjičasto kovino. Nato so špagete obešali na lesene palice in posušili na zraku.
■ Najbolj izviren esej na temo špagetov je predstavil pisatelj Uwe Timm, ki je zgodovino in pomembnost njihove dolžine na treh straneh simbolično predstavil z enim samim stavkom.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
špageti z bučkami, čemaževim pestom in pinjolami (izvirno: vegan wild garlic pesto pasta)
Anie, z bloga
lazy cat kitchen
■ številni različni viri
