Priprava
■ Pečico ogrejemo na 200 stopinj.
■ Češnjevce očistimo in stresemo v višji ognjevaren pekač. Česen olupimo in stresemo k češnjevcem. Prilijemo vino in olivno olje, sol in rdeči poper. Premešamo, pekač pa položimo v ogreto pečico za 45 minut.
■ Pinjole opečemo v suhi ponvi, le toliko, da zadišijo.
■ Pred koncem pečenja češnjevcev pristavimo vodo za kuhanje testenin. Krop posolimo in vanj stresemo testenine; skuhamo jih
na zob.
■ Parmezan drobno naribamo. Bazilikine lističe narežemo na tanke rezance.
■ Kuhane testenine odcedimo in stresemo na pečene češnjevce. Dodamo opečene pinjole in tri četrtine bazilike in dobro premešamo. Po vrhu potresemo nariban parmezan in preostalo baziliko.
Serviranje
Špageti s pečenimi češnjevci in pinjolami so lahko topla predjed, lahka samostojna jed ali priloga. Gl. tudi
izboljšanje.
Nadomestek
Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom ali s sirom
fiore sardo s Sardinije, dober nadomestek pa je tudi domači zbrinc.
Izboljšanje
■ Češnjevce odlično začinjamo tudi s čiliji in poprom.
■ Jed pred serviranjem obložimo s kozicami ali s škampovimi repki, opečenimi na mešanici oljčnega olja in masla.
Nasveti
■ Špagete kuhamo v višjem loncu, v katerem naj bo v vodi vsaj dve tretjini špagetov. Po pol minute kuhanja v vodo nežno potisnemo špagete, ki gledajo iz nje. Špagete med kuhanjem nekajkrat premešamo.
■ Edini način, po katerem ugotovimo, ali so testenine pravilno kuhane, je, da jih proti koncu kuhanja (večkrat) pokusimo. Gl. tudi
opozorila.
Pojasnila
■ Špageti so naprodaj v različnih debelinah. Zelo tanki imajo številko 3, kuhamo pa jih 5-8 minut. Klasični, najbolj priljubljeni špageti imajo številko 5, kuhamo jih 9 minut. Zelo debeli, ki pa so danes zelo redki, imajo številko 8.
■ Parmezan je svetovno znan italijanski trdi sir iz kravjega mleka. Hlebec, za katerega porabijo približno 550 litrov mleka, tehta pribl. 40 kg. Ima črno do temno rjavo skorjo. Sir, ki zori 2-3 leta, ima prijeten, komaj opazno pikanten okus, ki spominja na orehe.
■ Pinjole so dragi plodovi različnih vrst bora (Pinus species). V kulinariki jih uvrščamo med oreške, s katerimi pripravljamo številne specialitete, zlasti iz italijanske oziroma sredozemske in orientalske kuhinje.
■ Suho vino je izraz za tista (peneča) vina, ki vsebujejo do 9 g nepovretega sladkorja na 1 l vina (če koncentracija skupne kisline ni večja od 2 g/1 l).
■ Rdeči poper za razliko od belega, črnega in zelenega, ni plod poprovca, ampak drevesa, ki je doma v Braziliji, imenujejo pa ga tudi
brazilski poper.
■ Poznamo nad 60 vrst bazilike, ki jih po botaničnih lastnostih v osnovi delimo na indijske in azijske ter na evropsko sredozemske sorte. Barvno se razlikujejo od svetlo zelenih do temno rdečih z vijoličnim pridihom. Z lističi, ki so lahko zelo drobni ali dolgi celo do 5 cm. Bazilika po vonju spominja na janež, cimet, meto, limonino lupinico, piment ali klinčke, po okusu pa je pikantna in blago sladkasta.
■ Česen ima značilen vonj ter sladkast, nekoliko pekoč okus. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje.
Različice
Ideje
gl. češnjevci (številne
ideje);
špageti (številne
ideje)
Opozorila
■ Pri kuhanju testenin upoštevajmo, da veliki proizvajalci testenin na embalažo raje zapišejo malo daljši čas kuhanja. Še posebej, če smo ljubitelji pravih testenin, kuhanih
al dente.
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa.
Zanimivosti
V prvi ameriški tovarni testenin, ki jo je leta 1848 odprl neki Francoz, so špagete sušili na soncu, kar na strehi tovarne.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
špageti s pečenimi češnjevci in pinjolami (izvirno: roasted cherry tomato cappellini)
Marina Delio, z bloga
YUMMY MUMMY KITCHEN
■ številni različni viri