Priprava
■ Zavremo 3 l vode.
■ Notranjost trupa/plašča hobotnice očistimo. Trup in konice lovk položimo v skledo. Prelijemo jih s kropom in odcedimo.
■ Čebulo, korenček in zeleno očistimo, olupimo in narežemo na kockice. Stresemo jih v lonec. Dodamo hobotnico in prilijemo toliko vina, da prekrije hobotnico.
■ Lonec pristavimo, doma limonovo lupinico, ščep soli, poper, česen, lovorova lista in timijan. Zavremo in pokrito počasi dušimo 45 minut. Če je le mogoče, brez obračanja in mešanja. Če se hobotnica slučajno ne zmehča, jo kuhamo še 15 minut.
■ Pripravimo
česnovo majonezo (
aïoli).
■ Kuhano hobotnico precedimo skozi gosto cedilo.
■ V globoki ponvi segrejemo 3 žlice olja.
■ V loncu zavremo vodo za kuhanje špagetov.
■ 4 česnove stroke olupimo in stremo. Nekaj zrn popra drobno stremo. Oboje stresemo na vroče olje ter dodamo še sardelna fileta in timijan. Ko se česen obarva, prilijemo precejeno vino od kuhanja hobotnice. Zavremo.
■ Krop za kuhanje testenin posolimo in van stresemo špagete. Kuhamo jih pol časa, zapisanega na embalaži.
■ Trup hobotnice narežemo na rezance.
■ Špagete odcedimo in stresemo v omako v ponvi. Skuhamo jih do konca oziroma
al dente. Če medtem vpijejo vso omako, prilijemo še malo rdečega vina. A pazimo, da ga špageti vpijejo.
■ Narezano hobotnico in lovke stresemo na špagete. Dobro premešamo in odstavimo. Po okusu začinimo s soljo ali/in s sveže mletim poprom. Primešamo dijonsko gorčico, limonov sok in 2 žlici ekstra deviškega olivnega olja.
Serviranje
Špageti s hobotnico v rdečem vinu so okusna topla predjed (za 3–4) ali glavna jed (za 2). Na špagete položimo po žlico česnove majoneze. Gl. tudi
nasveti.
Izboljšanje
■ Pri hobotnicah velja, da so manjše boljše; najbolj okusne so tiste okoli kilograma. Meso samic je okusnejše, najokusnejše pa so ulovljene poleti. Samca od samice ločimo po izrazito velikih priseskih, ki pa jih imajo le nekaj, pa še te ne na vseh lovkah.
■ gl.
nasveti
Nasveti
■ Svežo hobotnico očistimo, takoj ko jo prinesemo domov. Očiščeno lahko v hladilniku hranimo do 2 dni, v zamrzovalniku pa do 2 meseca.
■ Ko kupujemo zeleno, večje ni boljše. Zelenin gomolj, večji od grenivke, je najbrž že povsem brez svojega okusnega značaja.
■ Špagete kuhamo v višjem loncu, v katerem naj bo v vodi vsaj dve tretjini špagetov. Po pol minute kuhanja v vodo nežno potisnemo špagete, ki gledajo iz nje. Med kuhanjem jih nekajkrat premešamo.
■ Pri vinu ne varčujemo. Takšnega, kot ga uporabimo, pri kuhi, ponudimo k jedi.
Triki
Hobotnico najbolj preprosto zmehčamo tako, da jo vsaj za 24 ur zamrznemo. Ali pa kupujemo že zamrznjene.
Pojasnila
■ Suho vino je izraz za tista (peneča) vina, ki vsebujejo do 9 g nepovretega sladkorja na 1 l vina (če koncentracija skupne kisline ni večja od 2 g/1 l).
■ Dijonska gorčica je ena najbolj znanih francoskih gorčic, s kontroliranim poreklom in zaščitenim imenom. Je zrnata in izrazitega, nekoliko pikantnejšega okusa od klasične rumene gorčice, ki ni ustrezen nadomestek. Naprodaj je v večjih trgovskih središčih.
■ Česen ima značilen vonj ter sladkast, nekoliko pekoč okus. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje.
■ Timijan je skupno ime za številno družino zelišč, ki se med seboj pogosto razlikujejo po videzu in sestavinah. Udomačen sinonim za timijan je
materina dušica, v kuhinji pa najpogosteje uporabljamo najbolj aromatični
vrtni timijan (Thymus vulgaris).
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje iz kakovostnih, optimalno zrelih oliv, hladno stisnjenih (do 27 °C) čimprej po obiranju. Takšno olje vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin. Ekstra deviško olivno olje mora imeti predpisane organoleptične lastnosti.
Ideje
■ Lovke, ki jih ne potrebujemo, porabimo za
hobotnico v solati in številne druge jedi; gl. hobotnica (številne
ideje).
■ gl.
špageti (številne
ideje)
Opombe
■ Lovorov list je eno redkih zelišč, ki je posušeno boljše kot sveže.
■ Špagete uživamo samo z vilicami. Če si v Italiji pomagamo z žlico, nas le debelo gledajo.
Zanimivosti
■ Hobotnica (
Octopus vulgaris) lahko zraste do 3 m dolžine in 15 kg teže. Hrani se z raki, z ribami in s školjkami. Največ hobotnic je v Sredozemlju.
■ Hobotnica je ob slovenski in hrvaški obali je znana tudi kot
folpa, mušun ali
štokalj, pogosto napačno tudi kot
mrkač, ki pa je druga vrsta osmerokrakega mehkužca (
Ozaena moschata).
■ Špagete je poimenoval Antonio Viviani leta 1842. Ime
spago jim je dal, ker so ga spominjali na vrvico (špaga). Špageti so bili tedaj dolgo okoli 50 centimetrov. Po drugih virih je izraz prvi uporabil Giacinto Carena v svojem
Gospodinjskem slovarju (Vocabolario domestico, 1846).
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
špageti s hobotnico v rdečem vinu (izvirno:
red wine braised octopus spaghetti)
Mandy Lee,
LADY&PUPS (angl.)
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Mandy Lee
Mandy Lee