Priprava
■ SOČNE LEDENE KOCKE. Pekač (23x33 cm) namažemo z oljem ali z maslom in pomokamo. Odvečno moko otresemo.
■ Pečico segrejemo na 175 stopinj.
Krema je okusnejša, če vanilijev sladkor nadomestimo s semeni 1 vanilijevega stroka. Prav poseben (pri)okus dobimo, če vanilijev izvleček nadomestimo z metinim.
■ BISKVIT. V skledo presejemo moko, kakav in pecilni prašek. Dodamo sladkor in premešamo z metlico.
■ Jajca in sladkor penasto stepemo. Dodamo suhe sestavine in stepemo v gladko testo. Nalijemo ga v pekač.
■ Biskvit pečemo pribl. 30 minut. Pečene je, ko v sredo zabodemo zobotrebec, in izvlečemo suhega.
■ VANILIJEVA MASLENA KREMA. 2/3 mleka in 1 vanilijev sladkor zavremo pri srednji temperaturi.
■ Preostalo mleko gladko (!) zmešamo s suhimi sestavinami. Da dobimo gosto mešanico.
Če se mešanica prime za dno posode, znižamo temperaturo. Nadaljujemo z mešanjem, a mešanice ne strgamo po dnu posode.
■ Ko mleko zavre, ga odstavimo in hitro (!) vmešamo zmešane sestavine. Pristavimo, zavremo in kuhamo 2–3 minute med nenehnim mešanjem. Da se krema močno zgosti, na površino pa se začnejo dvigovati zračni mehurčki.
■ Kremo postrgamo v širšo skledo. Pokrijemo jo s prozorno folijo neposredno po površini. Kremo ohladimo na sobno temperaturo.
■ BISKVIT. Pečenega preložimo na rešetko / mrežico. Ohladimo ga na sobno temperaturo.
■ SLADKORNI SIRUP. V manjšem loncu zavremo vodo in sladkor pri srednji temperaturi. Ko zavre, temperaturo znižamo in kuhamo pribl. 5 minut.
■ Z vročim (!) sirupom enakomerno prelijemo hladen biskvit. Ali obratno.
Biskvit, sladkorni sirup in kremo lahko pripravimo dan v naprej.
■ VANILIJEVA MASLENA KREMA. Ko se krema ohladi na sobno temperaturo, penasto stepemo maslo sobne temperature. Med nadaljnjim stepanjem vmešamo ohlajeno kremo. Dodajamo jo po 1 žlico, dokler ne vmešamo vse.
■ Ohlajeni biskvit položimo nazaj v pekač. Enakomerno ga premažemo s kremo. Pekač preložimo v hladilnik za 60 minut.
■ ČOKOLADNA GLAZURA (pripravimo jo tik pred koncem hlajenja biskvita s kremo). Čokolado nadrobimo ali sesekljamo. Stresemo jo v lonček in prilijemo olje. Ali enako količino stopljenega masla. Čokolado počasi stopimo pri nizki temperaturi.
■ Stopljeno čokolado enakomerno in hitro (!) nalijemo po kremi.
»Čas priprave« ne vključuje časa hlajenja biskvita in kreme, 60 minut. Pa časa hlajenja čokoladne glazure, vsaj 15 minut.
■ Pekač s kolačem položimo v hladilnik. Da se čokolada strdi ali do serviranja.
Serviranje
Ohlajeni kolač narežemo (gl.
kuharski leksikon) na
sočne ledene kocke. Ponudimo jih lahko s
stepeno sladko smetano ali s
stepeno smetano po francosko, chantilly.
Sorodni recepti
Ledene čokoladne kocke
Kuharski leksikon
■
Kolač lepše narežemo na kocke, če oster nož segrejemo pod tekočo vročo vodo. Segretega obrišemo do suhega in zarežemo. Postopek ponovimo pred vsakim novim rezom.
■
Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov. Razlika je v velikosti delcev moke.
Naravni kakav ima blago rdečkast odtenek in močan čokoladni okus. Nizozemski kakav je nekoliko blažjega okusa.
■ Če v receptu ni zapisano,
kakšno vrsto kakava potrebujemo, se ravnamo po preprostem pravilu. Recepti s pecilnim praškom se lepo ujamejo z nizozemskim kakavom. Tisti s sodo bikarbono pa z naravnim. Nizozemski kakav ni kisel in ne reagira na sodo bikarbono.
■
Jajca delimo po velikosti oz. po masi na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M. Segajmo po jajcih z oznako 0 (jajca ekološke reje) ali 1 (jajca proste/pašne reje). S na embalaži pomeni, da so jajca slovenskega izvora.
■
Proizvodnja čokolade. Kakavova semena izpostavijo soncu. Sledi fermentacija. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, prepražena pa stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado.
Temna čokolada vsebuje endorfine, ki izboljšujejo splošno počutje. Serotonin, »encim sreče«, in triptofan, »hormon sreče«. Segajmo po čokoladah brez sladkorja.
■ Pravi
čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
Ledene čokoladne kocke so okusnejše z eno od naštetih.
■
Spletni nakup kakovostne vanilije (strok, izvleček, prah):
Baldwin's Pure Vanilla Extract,
Blue Cattle Truck Mexican Vanilla,
La Vendecora Mexican Vanilla,
Nielsen Massey Vanilla in
Rain's Choice Madagascar Bourbon Vanilla.
Opozorila
Vložek v eko čokolade se obrestuje, a ne vedno; gl.
Nezdrava črna čokolada. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere komercialne (eko) čokolade kontaminirane z zelo visokimi odmerki svinca ali kadmija. Večina čokolad vsebuje tudi lecitin, pridobljen iz soje. Največji ponudnik lecitina so ZDA, kjer je soja vse bolj problematična zaradi onesnaženosti z gensko spremenjenimi organizmi. Samo ekološko certificirani izdelki vsebujejo ekološko certificirani lecitin ali pa so celo brez njega.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
sočne ledene kocke ali
ledene čokoladne kocke (izvirno:
ledene kocke; ice cube)
Nevena, z bloga
The Balkan Hostess (srb., angl.)
■ številni različni viri
Nevena
