Predpriprava
■ Maslo pristavimo in ga počasi stopimo. Mleko segrejemo do mlačnega. Moko presejemo v večjo skledo. Primešamo ji sol. V skodelico nalijemo malo mlačnega mleka, v katerega nadrobimo kvas. Premešamo, da se kvas stopi. V skledici razmešamo jajci, sladkor, vaniljev sladkor, rum in naribano limonino lupinico.
■ Mlačno mleko nalijemo na moko in premešamo. Dodamo jajčno zmes in znova premešamo. Prilijemo stopljen kvas, premešamo, naposled pa prilijemo še mlačno maslo. Premešamo in zamesimo gladko in elastično testo, ki se ločuje od posode. Strojno zadostuje že 5 minut gnetenja, ročno pa testo gnetemo 10 do 15 minut.
■ Testo pokrijemo z vlažno kuhinjsko krpo ali s prozorno folijo in ga pri sobni temperaturi pustimo vzhajati 60 minut.
Priprava
■ Model za potico dobro namažemo z maslom in ga potresemo z ostro moko, s (piškotnimi) drobtinami, z mletimi orehi ali podobno.
■ NADEV. Ocvirke sesekljamo. Zmehčano maslo penasto umešamo. Potem mu po vrsti primešamo sladkor, kislo smetano in počasi še jajci, nazadnje pa še sesekljane ocvirke.
■ PREMAZ. V skodelici razžvrkljamo obe sestavini.
■ Testo zvrnemo na pomokano delovno površino, z dlanmi ga rahlo tlačimo in ga razpotegnemo v pravokotnik. Nato ga razvaljamo in obrežemo. Razvaljanega enakomerno namažemo z nadevom, pri čemer pustimo za 2 do 4 cm nenamazanega roba tistega dela testa, kjer ga bomo nehali zvijati.
■ Testo začnemo zvijati na spodnjem delu, pri čemer vsak zavoj rahlo zategnemo, tako da testo nekoliko potegnemo k sebi. Zadnji zavoj, ki je brez nadeva, premažemo s premazom in ga le povaljamo, brez zategovanja. Zvitek previdno položimo v pripravljen model. Nekajkrat ga prebodemo s tanko pletilko ali z daljšimi vilicami. Pokritega pustimo vzhajati 30 minut.
■ Pečico tik pred koncem vzhajanja segrejemo na 190, oziroma na 175 stopinj (ventilacijska). Vzhajan zvitek tanko premažemo s premazom. Model za približno 50 minut položimo na srednje vodilo v segreti pečici.
■ Pečeno potico vzamemo iz pečice. 5 do 30 minut jo hladimo v modelu. Toplo potico previdno zvrnemo iz modela in jo povsem ohladimo.
Serviranje
Dobro ohlajeno potico potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo s sadnim sokom, čajem, kompotom ali z vodo.
Sladka ocvirkova potica ali
sladka potica z ocvirki je tradicionalna praznična slovenska sladica.
Nadomestek
■ Zapisano testo lahko nadomestimo s testom po svojem preizkušenem receptu ali s kakšnim drugim
kvašenim testom, tudi iz polnozrnate, ajdove, koruzne ali ržene moke.
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj. Doma zmleto moko za potico obvezno presejemo, otrobe pa pojemo z jogurtom ali pa jih primešamo testu za
kruh. Nakup dragega mlinčka je opravičljiv, le če pogosto delamo z moko.
Nasveti
gl.
potica (številni
nasveti, pojasnila, triki, opozorila...)
Triki
Lepo, preprosto in brez tveganja pripravimo katero koli potico s hladnim vzhajanjem, čez noč v hladilniku; gl.
hladna potica.
Pojasnila
■ Ocvirki so ocvrti koščki mesa, ki ostanejo po topljenju slanine. Najpogosteje so svinjski, redkeje gosji ali račji.
■ Zmehčano maslo je maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.
Različice
Ideje
gl.
kvašeno testo (številne
različice);
kvašeno testo za potice (številne
različice); ocvirki (številne
ideje)
Opombe
Točne količine tekočine za testo ni mogoče določiti, saj je odvisna od vlažnosti moke in velikosti jajc oziroma rumenjakov.
Opozorila
■ Belo moko in sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ gl.
napake pri potici
Zdravilni učinki
(domnevni)
Kvas je odličen vir vitamina B1, zato pomaga pri čiščenju kože. Kvas ohranja vitalnost možganskih in živčnih celic. Priporočajo ga pri revmi, pri sladkorni bolezni, anoreksiji in pri motnjah prebave (po jedi zaužijemo žličko kvasa).
Zanimivosti
■ Najbolj temeljit najstarejši opis izdelovanja potice je zapisal Valvasor v
Slavi Vojvodine Kranjske (1689).
■ Pekač s sredinsko luknjo (potičnik; luknja na sredini omogoča enakomerno pečenje) so začeli uporabljati šele ob koncu 18. stoletja.
Viri
■ dopolnjen recept
sladka ocvirkova potica ali
sladka potica z ocvirki (izvirno:
sladek ocvirkov nadev) iz knjige
Potice, Andrej Goljat, ČZD Kmečki glas
■ številni različni viri
