Priprava
■ Maline očistimo, oprhamo in posušimo. Tortni model (24 cm) namažemo z maslom in potresemo z moko. Odvečno otresemo. Pečico segrejemo na 200 stopinj.
■ DROBLJENEC. V skledo presejemo moko in pecilni prašek. Dodamo sladkor in ščepec soli in premešamo. Dodamo hladno mast ali nakockano hladno maslo, rumenjak in rum. Vse dobro premešamo in drgnemo med dlanmi. Da dobimo čimbolj drobno drobtinasto testo
■ NADEV. Čokolado grobo sesekljamo. Skuto gladko zmešamo s sladkorjem. Vmešamo sesekljano čokolado.
Maline domnevno vsebujejo največ zdravi(lni)h sestavin med vsemi živili. Med drugim imajo kar desetkrat več antioksidantov kot paradižniki.
■ Po dnu modela potresemo toliko drobljenca, da sega pribl. 1 cm visoko. Na sredo postrgamo nadev. Enakomerno ga razmažemo, a le 1 cm do roba. Po nadevu razdelimo maline. Vse skupaj potresemo s preostalim drobljencem. Da je nadev v celoti pokrit.
■ Model položimo v segreto pečico za 10 minut.
■ Temperaturo pečice znižamo na 180 stopinj. Pito pečemo še 30–35 minut. Da se po vrhu zlato rjavkasto obarva.
»Sbriciolata«, kakor ji rečejo na Siciliji in na jugu Italije, oz. »sbrisolona«, kakor jo poznajo na severu, je italijanska različica priljubljenega britanskega »crumble cake«.
■ Pečeno pito vzamemo iz pečice. Nadev je videti kot, da je tekoč, kar je tudi prav. Pito ohladimo na sobno temperaturo.
Serviranje
Pito potresemo s sladkorjem v prahu, po okusu.
Hladna skutna pita z drobljencem, čokolado in malinami, sbriciolata, pripravljena za rezanje in serviranje. Pravijo, da drobljenec (
crumble) ni drobljenec, če ga ne ponudimo z vaniljevim sladoledom.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■ Skuta je vrsta sira, ki jo pripravljajo iz kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice sirotke in mleka. Mleko oz. sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja. Skuta iz kislega mleka (tudi skuta, sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta. Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje. Pri Italijanih je znana kot rikota,
ricotta.
Temna čokolada vsebuje endorfine, ki izboljšujejo splošno počutje. Serotonin, encim sreče. In triptofan, hormon sreče.
■ PROIZVODNJA ČOKOLADE. Kakavova semena izpostavijo soncu. Sledi fermentacija. Zrna nato posušijo, očistijo in odstranijo koščice. Semena pražijo, prepražena pa stiskajo. Nastane gosta, tekoča, rjava kakavova masa. Ko maso izpostavijo visokemu pritisku, iz nje iztisnejo kakavovo maslo. Preostanek zmeljejo v kakavov prah. Kakavovo maslo, kakavova masa in kakav v prahu so glavne surovine za čokolado.
Kolač po izvirnem receptu pripravimo z rikoto (ricotta), ki pa je le italijansko ime za skuto iz sladkega mleka. Tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta.
■ Pravi čokoholik prej ali slej odkrije vrhunske tuje čokolade. Najboljše so francoske blagovne znamke (abecedno):
Dalloyau,
Debauve & Gallais,
La Maison du Chocolat,
Valrhona in
Weiss, sledijo pa jim
Barry,
Menier in
Poulain. Enake kakovosti sta italijanski blagovni znamki
Amedei in
Domori ter belgijski
Callebaut in avstrijski
Zotter.
Opozorila
■ Vložek v eko čokolade se obrestuje. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere komercialne čokolade kontaminirane z zelo visokimi odmerki svinca. Večina čokolad vsebuje tudi lecitin, pridobljen iz soje. Največji ponudnik lecitina so ZDA, kjer je soja vse bolj problematična zaradi onesnaženosti z gensko spremenjenimi organizmi. Samo ekološko certificirani izdelki vsebujejo ekološko certificirani lecitin ali pa so celo brez njega.
■ Jagodičevje se hitro kvari. Zato sveže nabranega oz. kupljenega (u)porabimo čimprej. V hladilniku njegova neponovljiva aroma preprosto izhlapi.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
skutna pita z drobljencem, čokolado in malinami, sbriciolata (izvirno:
sbriciolata – talijanska mrvičasta torta)
Mirela, z bloga
KRUHA I… (hrv.)
■ številni različni viri
