Prijava

Skutina torta z breskvami

Izjemno preprosta torta, ki jo brez pečenja pripravimo z nadevom iz skute, jajc, sladke smetane in želatine

Predpriprava

■ Dve breskvi razpolovimo, razkoščičimo in zrežemo na kocke. Potresemo jih z 20 grami sladkorja, pokapljamo z limoninim sokom in mariniramo 10 minut.
■ V kozici pristavimo in počasi stopimo maslo.
■ Piškote v električnem mešalniku ali s kuhinjskim valjarjem drobno zdrobimo.
■ Želatino položimo v skodelico in prelijemo z malo hladne vode.
■ V posodi, na katero se prilega naš kotliček pristavimo in zavremo za 3 prste vode za vodno kopel.

Priprava

■ V skledici zmešamo stopljeno maslo in med, potem pa postopoma vmešamo zdrobljene piškote.
Tortni obod s premerom 20 do 22 centimetrov položimo na pladenj. Vanj stresemo piškotno zmes, ki jo po površini zravnamo. Po njej razdelimo odcejene marinirane breskve; sok prihranimo.
■ V kotličku razžvrkljamo rumenjaka, preostali sladkor in deciliter sladke smetane. Nato kotliček postavimo nad vodno kopel in stepamo, da zmes lepo naraste; pazimo, da ne zavre. Maso odstavimo in še nekaj časa stepamo, da se nekoliko ohladi. Dodamo dobro ožeto želatino in mešamo, da se povsem razpusti. Nato prilijemo sok od marinade ter dodamo dobro odcejeno skuto.
■ Preostalo sladko smetano čvrsto stepemo in nežno vmešamo v skutino zmes.
■ Beljak stepemo v čvrst sneg. Nežno ga vmešamo v skutino zmes, ki jo nalijemo na breskve v tortnem obodu. Površino zravnamo, obod pa pokrijemo s prozorno folijo in za najmanj 3 ure potisnemo v hladilnik.
■ Preostali breskvi razpolovimo, razkoščičimo in narežemo na tanjše rezine.
■ Torto vzamemo iz hladilnika. Z dolgim, tankim nožem ločimo torto od oboda, ki ga nazadnje previdno odstranimo.

Serviranje

Torto ob robu prekrivno obložimo z narezanimi breskvami, nato pa jo narežemo in ponudimo. Skutina torta z breskvami je lahka in osvežilna poletna sladica.

Nadomestek

■ Breskve lahko nadomestimo z nektarinami; gl. pojasnila.
■ Beli sladkor, če je le mogoče, nadomeščamo z rjavim sladkorjem, medom ali javorovim sirupom. Gl. opozorila.

Izboljšanje

■ Breskve pred pripravo olupimo; gl. nasveti.
■ Torto pred serviranjem potresemo s (suho prepraženimi) mandljevimi lističi.

Nasveti

■ Svežo skuto prepoznamo po sladkastem okusu, svetli barvi in vlažnosti (ne vodenosti!). Skuta slabše kakovosti vsebuje veliko kisline.
■ Breskve zlahka olupimo, če jih 10 do 20 sekund blanširamo v vreli vodi. Gl. zdravilni učinki.
Beljakov sneg nam bo lepo uspel, če ga pripravljamo z beljaki, ogretimi na sobno temperaturo. Najbolje, da jajca iz hladilnika vzamemo 2 uri pred začetkom stepanja.
■ Ko v kuhinji izbiramo med, upoštevamo različnost okusov, arom in barv, ki so odvisni od vrste čebelje paše. Temnejše vrste medu imajo intenzivnejši, nekoliko bolj grenak okus.

Triki

■ Stepena smetana nam bo lepše uspela, če jo pred stepanjem vzamemo neposredno iz hladilnika. Poleti, v največji vročini je celo priporočljivo, da jo pred stepanjem za kakih 15 minut potisnemo v zamrzovalnik.
■ Če hranimo jajca v hladilniku obrnjena s širšim koncem navzgor, ostanejo dlje časa sveža.

Pojasnila

■ V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov: bajtarski sir (angl. cottage chees), kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees), maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in scamorza (ital.), boursin, fromage frais in petit suisse (vse fr.) in drugi. Nekateri od naštetih so naprodaj tudi v naših trgovinah.
■ Manjše domače mlekarne izdelujejo skuto, ki vsebuje manj utrjevalcev. Sicer skuto z utrjevalci rahljamo s stepeno sladko smetano ali z beljakovim snegom.
■ Breskve in nektarine sodijo v isto skupino sadja. Nektarine so manjša, aromatičnejša in sočnejša različica z gladko kožo.
■ Čvrstost stepene smetane je, žal, odvisna od vsebnosti tolšče; več maščobe, bolj čvrsta stepena smetana.
■ Želatina v listih je hitreje topljiva od tiste v prahu, v jedeh pa tvori tudi manj mehurčkov. To je še posebej pomembno pri sadnih želejih.
■ gl. okvirček

Različice

gl. breskova torta; sadne torte; skutina torta

Ideje

gl. sadne torte

Opombe

Jajce ostane v hladilniku sveže do 10 dni. Če ga presvetlimo, lahko svežino jajca določimo po velikosti zračnega mehurčka, ki je v njem. Pri svežem jajcu je mehurček širok do 16, visok pa do 6 milimetrov.

Opozorila

■ Jajca moramo nad soparo stepati najmanj toliko časa, da dosežejo 73 °C. Na ta način uničimo vse bakterije, zlasti zelo nevarno salmonelo.
■ V supermarketih so včasih naprodaj neokusne, moknate breskve. Takšne postanejo, če jih dlje časa zorijo ali/in hranijo pri temperaturi 8 °C.
■ Beli sladkor (gl. nadomestek) uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z obolelim žolčem.

Zdravilni učinki

(domnevni)
Breskve, ki jih pogosto lupimo, imajo največ vitaminov prav v lupini.

Zanimivosti

■ V letih od 2002 do 2004 je najboljšo skuto v Sloveniji pridelovala Francka Duša iz Luč, sicer rojena na Igu. (Dobrote slovenskih kmetij; 2004)
■ Ena od kitajskih sort breskev ima sadeže povsem ploščate oblike, podobne hokejskemu ploščku.
■ Največje kokošje jajce doslej so izmerili v Angliji. Tehtalo je 340 gramov, vsebovalo pa je 5 rumenjakov. (2005)
■ gl. okvirček

Viri

številni različni viri 
© 2004-2020 Gurman.eu | Pogoji uporabe | Zasebnost | Piškotki
13.637 receptov
Moja kuharica