Priprava
■
Testo. Moko, sladkor, zmehčano maslo in pecilni prašek mešamo, da postane maslo drobtinasto.
■ Enega za drugim primešamo rumenjake in potrpežljivo
gnetemo, da dobimo gladko
testo.
■ Testo razdelimo na dva dela; enega za 30 minut postavimo v hladilnik, drugega pa v zamrzovalnik.
■
Orehov nadev. Vse sestavine dobro premešamo.
■
Skutin nadev. Beljake s polovico sladkorja
stepemo v čvrst
beljakov sneg.
■ Čvrstemu snegu primešamo preostali sladkor, moko in vanilijev sladkor. Nazadnje vmešamo še skuto.
■
Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Ohlajeno testo iz hladilnika razvaljamo v obliki nekoliko globljega
pekača (22 x 30 centimetrov). Razvaljanega položimo na dno pekača.
■ Po testu enakomerno razdelimo orehov nadev. Po orehih enakomerno namažemo skutin nadev. Po skuti naribamo testo iz zamrzovalnika.
■ Pekač za 30 do 35 minut postavimo v segreto pečico.
■ Pečeno pito ohladimo, po možnosti v hladilniku.
Serviranje
Ohlajena
skutina pita z orehi je sladica, ki jo potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo.
Nakup
■ Izogibajmo se nakupu izluščenih ali/in
mletih oreškov, saj zelo hitro postanejo
žarki.
■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo, saj margarina ni živilo.
Izboljšanje
■ Moka, ki stoji po skladiščih in trgovinah, zaradi
oksidacije izgublja okus in kakovost. V domačem mlin(čk)u povsem sveže mleta moka ima izrazito polnejša okus in vonj.
■ Posebna finesa pri jedeh z orehi je, če orehova jedrca pred mletjem/sekljanjem olupimo. Niti ni tako zamudno, kot se sprva zdi, znebimo pa se odtenka grenčine.
Nasveti
■ Moko hranimo v suhem in zračnem prostoru, predvsem pa ločeno od drugih živil z izrazitim vonjem.
■ Masla v hladilniku ne hranimo v zaprtem predalu, namenjenemu shranjevanju masla in sira, saj je to najtoplejši del hladilnika.
■ Posoda, v kateri stepamo beljakov sneg, naj bo popolnoma čista in suha.
Pojasnila
■ Moka nastane s stopenjskim drobljenjem in
mletjem žitnih zrn v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in
tipizirajo. Glede na velikost delcev poznamo moke in
zdrobe. Najmanjše delce imajo
navadne moke (star izraz je
gladke ali
mehke moke), zdrobi pa so po velikosti delcev najbliže
ostrim mokam.
■ Zmehčano maslo ni nič drugega, kot maslo, ki ga iz hladilnika vzamemo vsaj uro pred uporabo.
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja,
kozja ali
ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi
skuta ali
sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi
albuminska, planšarska, sirarska ali
sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ital. ricotta).
Različice
gl.
krhka skutina pita z orehi; krhko testo (številne
ideje);
skutina pita (
različice);
pita (številne sladke in slane
različice) ipd.
Ideje
gl. krhko testo (številne sladke in slane
ideje); skuta (številne
ideje)
Opozorila
■ Beli sladkor in belo moko uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in
vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Orehe uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Vsebujejo tudi
nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo raven negativnega holesterola v krvi. Pomagajo že 3 orehi dnevno.
Viri
■ dopolnjen recept
skutina pita z orehi (izvirno: pita sa sirom i orasima)
■ številni različni viri
