Predpriprava
■ Krhko testo. Moko zmešamo s sladkorjem in ščepcem soli. Dodamo razmešan rumenjak in na lističe narezano hladno maslo. Na hitro
ugnetemo gladko
testo.
■ Testo oblikujemo v hlebček, ki ga ovijemo v
prozorno folijo in za 30 minut položimo v hladilnik.
■ Slive očistimo, razpolovimo in izkoščičimo. Po okusu jih potresemo z 1 do 2 žlicama sladkorja v prahu; gl. tudi
izboljšanje.
■ Skuto gladko razmešamo s sladkorjem, pšeničnim zdrobom, vanilijevim sladkorjem in limoninim sokom.
Priprava
■
Model za pite namažemo z maslom in potresemo z moko.
■
Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Ohlajeno testo na pomokani delovni površini
razvaljamo. Razrežemo ga na 4 kose, ki jih položimo v model.
■ Po testu enakomerno namažemo skuto. Po njej razdelimo slive, ki jih potresemo z mandljevimi lističi.
■ Model za 30 do 40 minut položimo v segreto pečico.
■ Pečeno pito ohladimo (do mlačnega).
Serviranje
Mlačno ali ohlajeno pito potresemo s sladkorjem v prahu, narežemo in ponudimo.
Skutina pita s slivami in mandljevimi lističi ali
pita s skuto, češpljami in mandljevimi lističi je sočna hladna sladica.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Izboljšanje
■ Razpolovljene slive lahko pokapljamo z
rumom ali potresemo s
cimetom.
■ Skuti primešamo malo naribane
limonine lupinice.
Nasveti
Za kakovostno krhko testo uporabimo hladne sestavine, med gnetenjem pa imejmo hladne tudi dlani in prste. Na hitro si jih ohladimo pod tekočo hladno vodo.
Pojasnila
■ Krhko testo vedno ugnetemo na hitro, sicer se začne med valjanjem lepiti na delovno površino.
■ Prijeten okus sliv je posledica dobrega razmerja med sladkorji (5 različnih) in
sadnimi kislinami.
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega
mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja,
kozja ali
ovčja. Skuta iz kislega mleka (tudi
skuta ali
sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi
albuminska, planšarska, sirarska ali
sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ricotta). Gl. tudi
opombe.
■ Zdrob je debeleje
mleto zrnje žitaric, ki ga dobimo kot vmesni proizvod pri pripravi moke.
Različice
Ideje
gl.
krhko testo (številne
ideje); skuta (številne
ideje); slive (številne
ideje)
Opombe
■ Če krhko testo ne odleži v hladilniku, se drobi, z eno izjemo: gl.
hitro krhko testo.
■ V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov:
bajtarski sir (angl. cottage chees),
kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees),
maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in
scamorza (ital.),
boursin, fromage frais in
petit suisse (vse fr.) in drugi. Večina od naštetih je naprodaj tudi v naših trgovinah.
Opozorila
■ Belo moko in beli sladkor uvrščamo med zdravju najbolj škodljiva živila.
■ Maslo sodi med najokusnejše in najlažje prebavljive
maščobe. Žal pa 100 gramov masla vsebuje kar 240 miligramov
holesterola. Zato je še dopustna dnevna količina zaužitega masla do 30 gramov na osebo.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Mandlje in slive uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Viri
■ dopolnjen recept
skutina pita s slivami in mandljevimi lističi ali
pita s skuto, češpljami in mandljevimi lističi (izvirno: pita sa šljivama i sirom) s spletnega portala
Coolinarika (hrv.)
■ številni različni viri