Priprava
■ Jabolka olupimo, narežemo na četrtine in razpeškamo. Vsako četrtino podolžno razpolovimo, vse pa pokapljamo z limoninim sokom.
■ Rumenjake, zmehčano maslo in sladkor penasto
umešamo. Dodamo skuto, mleko, zdrob, moko in drobno
naribano limonino lupino.
■
Pečico segrejemo na 175 °C.
■ Beljake
stepemo v čvrst
sneg, ki mu med stepanjem počasi dodamo vaniljev sladkor. Stepen sneg previdno umešamo v skutino maso.
■
Model s premerom 30 centimetrov namažemo z maslom in potresemo z moko. Nadenemo ga s pripravljeno zmesjo, obložimo z narezanimi jabolki in posujemo z mandlji. Model za približno 35 minut postavimo v segreto pečico, da se vsebina po vrhu zlato rjavo obarva.
■ Marelično marmelado pristavimo in segrejemo. S segreto premažemo narastek, ki ga pečemo še 10 minut.
Serviranje
Skutin narastek z jabolki potresemo z rjavim sladkorjem in nemudoma ponudimo.
Nasveti
Skuto za tople sladice vedno rahlo posolimo.
Pojasnila
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega
mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ita. ricotta).
■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
■ Pšenični zdrob je, za razliko od moke, le nekoliko bolj grobo
mleto pšenično zrnje.
Različice
gl.
skutin narastek (
različice)
Opombe
V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov:
bajtarski sir (angl. cottage chees),
kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees),
maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in
scamorza (ital.),
boursin, fromage frais in
petit suisse (vse fr.) in drugi. Večina od naštetih je naprodaj tudi v naših trgovinah.
Opozorila
Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge
agrume okopajo v raztopini strupenega
difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v
difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Jabolka (gl.
zanimivosti), limone in mandlje uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Na trgu se pogosto srečujemo s pojmom
stare sorte. To je skupina jablan z nadvse okusnimi istoimenskimi plodovi. Njihova slabost je izmenična rodnost, njihovi drobni plodovi pa tudi na pogled niso posebej privlačni. Med stare sorte uvrščamo:
bobovec, carjevič, krivopecelj, mošancelj, rdeči boskop, reneta in druge.
■ Jabolka imajo večjo jutranjo moč zbujanja kot
kofein.
■ Mandlji so sorodniki češenj in sliv.
Viri
številni različni viri
