Priprava
■ V majhni posodici razpustimo maslo.
■
Pečico segrejemo na 180 °C.
■ Prepečenec damo v
vrečko za zamrzovanje, potem pa ga s
kuhinjskim valjarjem drobno zdrobimo. Stresemo ga v skledo. Primešamo mu stopljeno maslo in kakav. S prsti vse skupaj dobro premešamo in stresemo na dno
tortnega modela s premerom 26 centimetov. Mešanico s prsti nekoliko potlačimo na dno.
■ Tortni model za 10 minut postavimo na srednje vodilo v segreti pečici.
■ Delno pečeno testo vzamemo iz pečice in ohladimo.
■ Temperaturo v pečici znižamo na 160 °C.
■. Čokoladni obliv grobo
sesekljamo. Stresemo ga v kozico in skupaj s pomarančnim sokom stopimo. Odstavimo in primešamo pomarančni liker.
■ V skledi zmešamo skuto, maskarpone, sladkor in vanilijev stržen. Med mešanjem postopoma, enega za drugim, primešamo jajca. Skutino kremo razdelimo na dva dela; enemu primešamo stopljen preliv.
■ Obod tortnega modela namažemo z maslom.
■ Polovico svetle mase razdelimo po piškotnem dnu. Nato na sredo le-te naredimo veliko packo iz temne mase. S spiralnim vrtenjem modela jo v obliki kroga porazdelimo navzven, vendar pazimo, da svetle kreme ne prekrijemo povsem.
■ Na sredi nato naredimo manjšo svetlo packo, ki jo s krožnimi gibi porazdelimo navzven, a tako, da temne kreme ne prekrije v celoti. Z oblikovanjem nadaljujemo, da porabimo vso kremo.
■
Skutin kolač s prepečencem in čokolado za 60 minut postavimo na najnižje vodilo v segreti pečici; čokoladna krema bo ostala tekoča.
■ Kolač vzamemo iz pečice in ohladimo.
■ Ohlajen kolač pokrijemo s
prozorno folijo, potem pa ga čez noč postavimo v hladilnik.
Serviranje
Ohlajen
skutin kolač s prepečencem in čokolado narežemo kakor torto in ponudimo.
Nakup
■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
■ Čokoladni oblivi (kuverture) v vseh različicah so naprodaj v večjih trgovskih centrih.
Nadomestek
■ Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo, saj margarina ni živilo.
■ Maskarpone (ital. mascarpone) lahko približno nadomestimo z mešanico 4 delov pretlačene skute in 1 dela
kisle smetane. Po nekaterih virih naj bi bilo to razmerje celo 2 dela skute in 1 del kisle smetane. Gl. tudi
pojasnila.
■ Beli sladkor lahko nadomestimo z
rjavim trsnim sladkorjem, z različnimi vrstami
medu, z
javorovim sirupom ali z
zgoščenim jabolčnim sokom, lahko pa tudi z
dietnimi sladili, kot so
natren, dietni med ali
fruktoza.
Izboljšanje
Sladice, pripravljene s čokolado, so še okusnejše, če jim dodamo nekaj kapljic
čokoladnega likerja.
Nasveti
Izpraskanega vanilijevega stroka nikoli ne zavržemo. Potisnemo ga v
sladkor (v prahu) v steklenem kozarcu, ki dobro tesni. Na ta način dobimo kakovostnejši, zlasti aromatičnejši
vanilijev sladkor.
Triki
Če se je maslo v hladilniku navzelo neprijetnega vonja, ga položimo na manjši krožnik. Dodamo nekaj lističev svežega
žajblja, vse skupaj ovijemo v prozorno folijo in čez noč potisnemo v hladilnik. Naslednji dan bo maslo kot sveže.
Pojasnila
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja,
kozja ali
ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi
skuta ali
sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi
albuminska, planšarska, sirarska ali
sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ita. ricotta).
■ Maskarpone (ital. mascarpone) je svež, mehak, kremast in masten
italijanski sir, podoben naši skuti; gl.
nadomestek.
■ Čokoladni obliv ali kuverture je bolj tekoča vrsta čokolade, z dodanim
kakavovim maslom. Prav zaradi tega je v slaščičarstvu nepogrešljiva zlasti pri pripravi bonbonov in čokoladnih okraskov, pa tudi kot obliv oziroma preliv. Gl.
nakup.
■ Najbolj znani blagovni znamki pomarančnega likerja sta
Cointreau in
Grand Marnier.
Različice
gl.
skutin kolač (
različice)
Ideje
gl.
kolač (številne
različice)
Opombe
■ Kakav vsebuje
alkaloid teobromin, zaradi katerega ga za kavo in čajem uvrščamo na tretje mesto med razširjenimi, a razmeroma neškodljivimi
poživili.
■ V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov:
bajtarski sir (angl. cottage chees),
kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees), maskarpone (ital. mascarpone),
rikota (ital. ricotta) in
scamorza (ital.),
boursin, fromage frais in
petit suisse (vse fr.) in drugi. Večina od naštetih je naprodaj tudi v naših trgovinah.
■ Vanilijev strok je za
žafranom druga najdražja
začimba na svetu.
Opozorila
■ Beli sladkor (gl.
nadomestek) uvrščamo med najbolj nezdrava živila.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in
vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi
holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ Čokolada vsebuje majhne količine
tiramina, ki domnevno sproža napad
migrene. Gl. tudi
zdravilni učinki.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Čokolada vsebuje
endorfine, ki so kemijsko blizu
morfinov in blažijo
bolečine ter izboljšujejo splošno
počutje, serotonin, ki mu pravijo tudi
encim sreče ter
aminokislino triptofan, imenovano
hormon sreče. Gl. tudi
opozorila.
Zanimivosti
■ Francoska beseda
biscuit je prvotno pomenila prepečenec oziroma dvakrat pečeno testo, kar je, dobesedno vzeto, tudi pravilno.
■ Na tleh današnje Mehike so okoli 1.000 let pr.n.št. Olmeki že gojili kakavovec.
Viri
■ dopolnjen recept
skutin kolač s čokolado ali
skutni kolač s čokolado iz knjige Čokolada, Založbe Učila, Tržič
■ foto Food Photography Eising
■ številni različni viri
Spletne povezave
■ spletni
nakup kuharic in drugih knjig založbe Učila International, Tržič
■ fotografija
StockFood - Eising
■ za
čokofile oziroma odvisneže od čokolade (angl.)