Predpriprava
Večje
cedilo obložimo z
gazo, potem pa vanj stresemo skuto. Pustimo jo 8 ur, da se dobro izcedi.
Priprava
■ Izbrana zelišča osmukamo in drobno
sesekljamo; potrebujemo jih za 1 do 2 žlici.
■ Česen olupimo in
pretlačimo.
■ Odcejeni skuti primešamo sol, sveže mlet poper, sesekljana zelišča in strt česen. Dobro premešamo.
Serviranje
Skuta z zelišči in česnom je lahko odličen
namaz ali
nadev za palačinke.
Nadomestek
■ Črni poper je ostrejši od
belega, slednji pa je aromatičnejši od črnega. Zato je
poprova mešanica (fr. mignonette) idealna kombinacija obeh.
■ gl.
različice
Nasveti
■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
■ Pri kupovanju česna izbiramo velike, čvrste glavice s suho, celo lupino.
■ Zelišča izberemo po svojem okusu, ognimo pa se agresivnejšim zeliščem, ki bi v namazu lahko prevladala.
■ Toplota v zeliščih sprošča
esenčna olja, torej aromo, vonj, okus, vendar jih nato hitro prežene. Zato zelišča toplim jedem praviloma dodajamo proti koncu priprave. Nasprotno pa zelišča pri hladnih jedeh dodamo čimprej (ali pa jedi
mariniramo), da imajo čas oddati aromo, saj hlad upočasnjuje razvoj arom in zmanjšuje njihovo intenzivnost.
Triki
Če česen pred uporabo stremo, bistveno pospešimo njegovo
prebavljivost. Če ga ne stremo, dosežemo podoben učinek, tako da strok razpolovimo, potem pa iz srede odstranimo
kalček.
Pojasnila
Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega
mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ita. ricotta). Gl. tudi
opombe.
Različice
■ Če česen, zelišča in začimbe nadomestimo s
sladkorjem in
sladko smetano, dobimo lyonsko sladico, ki je lahko tudi namaz za palačinke.
■ gl.
skutin namaz (številne
različice)
Ideje
■ gl.
namazi (številne
različice)
Opombe
V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov:
bajtarski sir (angl. cottage chees),
kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees),
maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in
scamorza (ital.),
boursin, fromage frais in
petit suisse (vse fr.) in drugi. Večina od naštetih je naprodaj tudi v naših trgovinah. Gl. tudi
pojasnila.
Opozorila
■ Drobni česnovi stroki so najpogosteje ostrejšega okusa.
■ Na domačem vrtu česen, posajen poleg zelja, graha ali fižola, zavira njihovo rast.
■ gl.
nasveti
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Česen in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Zelišča tudi zato, ker lahko na njihov račun v jedeh zmanjšamo količino nezdrave soli in
maščob.
■ Zelišča so povečini hkrati
zdravilna zelišča, veliko so jih začeli najprej uporabljati v zdravilstvu, šele kasneje pa tudi v kulinariki.
Zanimivosti
Zdravljenje bolnikov z zelišči oziroma z rastlinskimi izvlečki imenujemo
aromaterapija. Izraz je prvi uporabil
R. M. Gattefosse leta 1928 v svoji knjigi
Aromaterapija; gl. tudi zdravilni učinki.
Viri
■ dopolnjen recept
skuta z zelišči in česnom iz knjige The Times Cookbook, Bissell, Frances, Chatto & Windus, London 1993
■ številni različni viri
Spletne povezave
■ nakup
The Times Cookbook in drugih knjig iste avtorice (angl.; primerjalne cene)
■ nakup številnih knjig
Frances Bissell (Amazon; angl.)
■ skoraj
vse o zeliščih (angl.)
