Skuta s smetano, suhimi slivami in medom

Priprava

■ Suhe slive pokapljamo z limoninim sokom in primešamo žlico medu.
■ Skuto zrahljamo z vilicami ali z električnim mešalnikom.
■ Smetano čvrsto stepemo s sladkorjem in vmešamo med skuto.

Serviranje

Skuta s smetano, suhimi slivami in medom je sladica, ki jo razdelimo v desertni skodelici, okrasimo z mariniranimi suhimi slivami in limonino lupino ter pokapljamo s preostalim medom.

Nasveti

■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej kisla in tudi nekoliko greni.
■ Stepena smetana nam bo lepše uspela, če jo pred stepanjem vzamemo neposredno iz hladilnika. Poleti, v največji vročini je celo priporočljivo, da jo pred stepanjem za kakih 15 minut potisnemo v zamrzovalnik.

Pojasnila

Skuta je vrsta sira, ki jo pripravljajo iz kislega ali iz sladkega mleka ali iz mešanice sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja. Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta. Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot rikota (ita. ricotta).

Različice

Ideje

gl. skuta (številne različice)

Opombe

■ V tujini poznajo več vrst skute oziroma svežih sirov: bajtarski sir (angl. cottage chees), kremni sir (polnomastna skuta; angl. cream chees), maskarpone (ital. mascarpone), rikota (ital. ricotta) in scamorza (ital.), boursin, fromage frais in petit suisse (vse fr.) in drugi. Večina od naštetih je naprodaj tudi v naših trgovinah.
■ V suhem sadju se sčasoma nabere vlaga, zato takšne shranke dosušimo v pečici, segreti na 50 °C.

Opozorila

■ Sladka smetana vsebuje različne količine maščobe. Če nam ni vseeno, bodimo pozorni že pri nakupu.
■ Tudi suhe slive pred pripravo vedno operemo. Na ta način vsaj deloma odstranimo vse pogostejše ostanke škropiv in posledice skladiščenja.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Lupina tako konzerviranega sadeža je škodljiva tudi po pranju.

Zdravilni učinki

(domnevni)
Temne sorte medu vsebujejo celo do 8-krat več rudninskih snovi kot svetle.

Zanimivosti

Satje je posoda za med, ki je ni mogoče pomivati. Najkakovostnejši med pridelajo v deviškem satju, sicer pa morajo satje zamenjati vsaka tri leta.

Viri

številni različni viri