Zelo preprosta, a izvirna kombinacija riža, zelenjave, parmezana, olivnega olja in rožmarina
Predpriprava
■ Bučko očistimo, grobo
naribamo, malo posolimo in pustimo nekaj minut, da spusti vodo.
■ Krompir olupimo in zrežemo na kockice.
■
Zelenjavno osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na toplem.
Priprava
■ V posodi segrejemo žlico olja, na katerem med nenehnim mešanjem počasi
prepražimo riž. Zalijemo ga z belim vinom in kuhamo, da se vino povsem
ukuha. Dodamo odcejene bučke, nakockan krompir in rožmarin ter počasi prepražimo.
■ Sestavine postopoma zalivamo z vročo osnovo. Prilijemo zajemalko osnove in med mešanjem kuhamo, da se povsem
ukuha. Tedaj prilijemo naslednjo zajemalko in tako dalje približno 10 minut, da riž skuhamo
na zob.
■ Rižoto odstavimo, potem pa nanjo drobno nastrgamo parmezan. Premešamo, potresemo s kosmi masla, pokrijemo in pustimo počivati 3 minute.
Serviranje
Rižoto ponudimo kot prilogo, toplo predjed ali samostojno jed s sezonsko solato.
Nadomestek
Zelenjavno osnovo lahko nadomestimo z
zelenjavko ali s čisto
govejo juho.
Izboljšanje
■ Skoraj vsako rižoto lahko izboljšamo tako, da ji, preden jo pokrijemo in pustimo počivati, primešamo žlico ali dve
proška in/ali nekaj žlic
sladke smetane.
■ Bučko in krompir prepražimo ločeno, nazadnje pa ju primešamo kuhanemu rižu. Pripravo jedi zaključimo po receptu.
Nasveti
■ Rižote pripravljamo z okroglozrnatim, kvečejmu s srednje dolgim rižem. Ti dve vrsti vsebujeta več
škroba, to pa je tudi razlog, zakaj dolgozrnati riž za to jed ni primeren. Najboljše sorte riža za rižoto so
Arborio, Carnaroli in
Vialone Nano, zelo dobre pa so tudi
Baldo, Vialone Nano Gigante in
Roma.
■ Riž ohrani svojo kakovost in obliko, če ga pripravljamo v manjših količinah.
■ Riž kuhamo pri nizki temperaturi, da zrna nabrekajo počasi.
■ Za pripravo zelenjavne osnove lahko kot osnovo uporabimo vodo od kuhanja krompirja ali vodo od
blanširanja oziroma kuhanja kakšne druge (mešane) zelenjave.
Pojasnila
■ Riž med kuhanjem naraste za približno trikrat. To pomeni, da iz zajemalke surovega riža dobimo 3 zajemalke kuhanega, pri čemer niso upoštevani drugi dodatki.
■ Bučke vsebujejo skoraj 94 %
vode, zato so lahko prebavljive. Kljub temu pa je potrebno vedeti, da med termično obdelavo absorbirajo vso
maščobo.
Različice
gl.
rižota z bučkami;
rižota z bučkami in kozicami ipd.
Ideje
■
Improvizirajmo. Bučke se lepo ujamejo tudi s
česnom, peteršiljem, timijanom, koprom, poprovo meto, belim poprom in s
kajenskim poprom.
■ gl.
bučna rižota;
pomladanska rižota; ričota z bučkami in škampovimi repki;
zelenjavna rižota ipd.
Opombe
■ Čim boljši je riž, več tekočine vpije med pripravo.
■ Rižota je za pripravo nadvse preprosta; kdor zna pripraviti eno, zna pripraviti (skoraj) vse. Vendar pa je priprava preprosta le, če upoštevamo osnovna pravila priprave; gl.
rižota. Prav rižota je pogosto temeljni preizkus znanja posameznega kuharja.
Opozorila
Rižote ne pripravljamo na zalogo. Zato, ker je sveža zelo hitro pripravljena, predvsem pa zato, ker postana izgubi svoje temeljne lastnosti.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Bučke, (neglaziran) riž, (ekstra deviško) olivno olje in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Temno zelena zelenjava vsebuje več
klorofila. Osrednji atom v molekuli klorofila je
magnezij, ki je najpomembnejši obrambni element v našem telesu.
■ Parmezan je v kuhinji najpogosteje začimba, zato ga jedem dodajamo varčno. Prevelika količina naribanega sira lahko zaduši ostale okuse.
Zanimivosti
Znanih je več kot 8.000 vrst riža. Slovenci ga letno pojemo le približno 4 kilograme na osebo ali nekaj več kot dekagram dnevno. V azijskih državah ga pojedo na prebivalca 100 do skoraj 200 kilogramov letno. (2002)
Viri
■ dopolnjen recept iz revije Grazia, 19.9.2006
■ številni različni viri
Spletne povezave
revija
Grazia (ital.)