Priprava
■ Šalotko narežemo na karseda drobne kockice. Limonovo lupinico drobno naribamo. Česen drobno sesekljamo.
■ Piščančjo osnovo zavremo, potem pa ohranjamo vročo.
Riž med kuhanjem rižote mešamo v široki posodi / ponvi. Med mešanjem se zrna riža drgnejo eno ob drugega in pomagajo sproščati škrob. Ki jamči kremno rižoto.
■ Globoko ponev segrejemo. V segreto nalijemo olje ter dodamo maslo in šalotko. Počasi jo pražimo, da postekleni. Med občasnim mešanjem.
■ Primešamo limonovo lupinico, česen, sol in sveže mleti poper. Pražimo pribl. 30 sekund med mešanjem. Da česen zadiši.
Pri vinu za rižoto ne varčujmo. Nenazadnje istega ponudimo k jedi. Porcija jedi vsebuje pribl. 355 kalorij.
■ Riž stresemo v ponev in dobro premešamo. Da se vsa zrna namastijo. Tedaj prilijemo belo vino in kuhamo, da izhlapi. Nekaj pa ga vpije riž.
■ Prilijemo za večjo zajemalko vroče osnove, zavremo in kuhamo. Med nenehnim mešanjem, da tekočina izgine. Tedaj prilijemo naslednjo zajemalko osnove. Postopek ponavljamo, da porabimo vso osnovo. Riž pa skuhamo
na zob, al dente.
■ Parmezan drobno naribamo. Ponev odstavimo. Parmezan stresemo na riž in mešamo, da se stopi.
■ Peteršilj drobno sesekljamo, sesekljanega pa vmešamo v riž.
Serviranje
Rižota s parmezanom in limonovo lupinico je lahko topla predjed ali lahka samostojna jed. Lahko je tudi priloga k pečenemu piščancu (z žara).
Shranjevanje
Rižota s parmezanom in limonovo lupinico se v hladilniku obdrži do 3 dni. V tesno zaprti posodi / škatli. Italijani uživajo v hladnih rižotah (sobne temperature), pri katerih se prepojijo okusi vseh sestavin. Rižota med shranjevanjem izgubi nekaj vlage. Segrejemo jo skupaj z malo piščančje osnove, nazadnje pa vmešamo dodatni parmezan.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Rižoto vedno pripravljamo z okroglozrnatim rižem, ki vpije veliko tekočine. Najboljši izbor sta
carnaroli in
vialone nano, dober pa je tudi
arborio. Našteti vsebujejo veliko škroba in tudi kuhani ohranijo svojo obliko. Dober test za kakovosten riž je preprost: če vanj potisnemo prst, izvlečemo belega od škroba. Pa še to: riža za rižoto nikoli ne operemo (!).
Riž za rižoto najprej posteklenimo na maščobi. Tako preprečimo kasnejše sprijemanje zrn.
■
Zelo pomembno je, da riž zalivamo z vročo tekočino, da se temperatura riža med kuhanjem ne zniža oz. da enakomernega kuhanja ne prekinemo. Uporabljamo vino sobne temperature
■
Parmezan (parmigiano) je svetovno znan italijanski trdi sir iz kravjega mleka. Hlebec, za katerega porabijo pribl. 550 l mleka, tehta pribl. 40 kg. Ima črno do temno rjavo skorjo. Sir, ki zori 2-3 leta, ima prijeten, komaj opazno pikanten okus. Spominja na orehe.
Suho vino je izraz za tista (peneča) vina, ki vsebujejo do 9 g nepovretega sladkorja na 1 l vina (če koncentracija skupne kisline ni večja od 2 g/1 l). Priporočilo: chardonnay.
■
Rižota mora na segrete (!) krožnike, takoj (!) ko je kuhana. Zanimivo, da imajo Italijani posebno radi hladno rižoto dan po kuhanju; gl.
shranjevanje. Ko se v njej sprostijo in razvijejo vsi okusi. Spremeni pa se tudi tekstura.
Opozorila
■ Izvirni parmezan je pridelan z živalskim sirilom. Zato
jedi s parmezanom niso vegetarijanske.
■ Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume pogosto
okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230) ali pa jih zavijejo v difenil papir. Ko potrebujemo lupinico, segamo po ekološko pridelanih sadežih. Če teh nimamo, limono položimo v skodelico in jo prelijemo z vrelo vodo. Steriliziramo jo nekaj sekund.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
rižota s parmezanom in limonovo lupinico (izvirno:
parmesan risotto)
Kimberly & John, z bloga
MoreThan Meat & Potatoes
■ številni različni viri
