Predpriprava
■ V posodi pristavimo in zavremo vodo za
blanširanje paradižnika.
■ Paradižnike za 10 do 20 sekund potopimo v krop, nato pa jih odcedimo in olupimo. Olupljene razkosamo na četrtine, razsemenimo in zrežemo na kockice. Vode od blanširanja ne zavržemo.
■ Čebulo in česen olupimo in ločeno drobno
sesekljamo.
Priprava
■ V globlji
ponvi segrejemo olivno olje, na katerem med mešanjem
posteklenimo sesekljana čebulo in česen.
■ Na čebulo stresemo nakockan paradižnik, začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom ter počasi
kuhljamo 15 minut.
■ Krop od blanširanja paradižnika posolimo, potem pa vanj stresemo razcvetkan brokoli. Počasi ga
kuhamo 5 do 8 minut.
■ Pinjole v suhi ponvi zlato rumeno
prepražimo.■ Kuhan brokoli s
penovko iz kropa predenemo v ponev s paradižnikom, v krop pa zakuhamo rigatone, ki jih skuhamo
na zob. Zelenjavo premešamo, da se okusi prepojijo, potem pa jo odstavimo na toplo.
■ Baziliko osmukamo in grobo natrgamo na zelenjavo.
■ Kuhane rigatone odcedimo in stresemo na zelenjavo. Dobro premešamo; po potrebi prilijemo kakšno žlico vode od kuhanja testenin, za sočnejšo jed.
Serviranje
Rigatoni z brokolijem, paradižnikom in baziliko so izvrstna topla predjed ali lažja glavna jed. Razdelimo jih v segrete krožnike in potresemo s prepraženimi pinjolami.
Nadomestek
■ Paradižnik izven sezone nadomestimo s
pelati iz pločevinke.
■ Pinjole lahko nadomestimo z olupljenimi
sončničnimi semeni.
Izboljšanje
■ Večino testenin lahko izboljšamo z dodatkom
pečenega paradižnika.
■ Skupaj s čebulo in česnom prepražimo sesekljano steblo
belušne zelene.
■ Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več
antioksidantov, ima boljši okus, ta pa se prenaša tudi na jedi, ki ga vsebujejo.
■ Čebulo nadomestimo s
šalotko.
■ Jed pred serviranjem potresemo s
parmezanovimi lističi.
■ gl.
ideje
Nasveti
■ Čas kuhanja testenin, naveden pri posameznem receptu ali na embalaži, je približen. Zato proti koncu kuhanja vedno nekajkrat preverimo, če so testenine že kuhane. Seveda
na zob. Čas kuhanja testenin je namreč odvisen od kakovosti testenin, letnega časa, sestave vode in celo nadmorske višine kraja, kjer kuhamo.
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
Pojasnila
Paradižnik razsemenimo zato, da zmanjšamo količino tekočine, s tem pa pospešimo njegovo termično obdelavo. Semena pa odstranjujemo tudi zaradi uravnoteženja
kisline, ki jo je prav v semenih največ.
Različice
gl.
testenine z brokolijem (številne
različice)
Ideje
■ Brokolijeva stebla lahko pripravljamo kakor
beluše, socvetje pa kakor
cvetačo. Brokoliju včasih pravijo tudi
delikatesna cvetača.■
Improvizirajmo. Brokoli se lepo dopolnjuje tudi z
limoninim sokom in
muškatnim oreščkom. ■ gl.
brokoli in rigatoni (oboje gl.
različice)
Opombe
■ Če vodo za kuhanje testenin posolimo komaj tedaj, ko zavre, pospešimo moč vrenja.
■ Zrel paradižnik je odličen julija in avgusta, fantastičen pa komaj septembra, ob koncu sezone.
Opozorila
■ Testenine vedno kuhamo v veliki količini vode. Za 500 gramov testenin, ki običajno zadostujejo za 4 do 6 porcij, pristavimo 6 do 7 litrov vode. Če kuhamo testenine v manjši količini vode, se sprijemajo ter zadržijo vonj po moki.
■ Čebula je varovalno živilo (gl.
zdravilni učinki), vendar pa je hkrati najpogostejši povzročitelj
zgage, lahko napenja in povzroča
vetrove.
Zdravilni učinki
(domnevni)
■ Brokoli, čebulo (gl.
opozorila), česen, (ekstra deviško) olivno olje, paradižnik, pinjole in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
■ Za brokoli, ki vsebuje skoraj dvakrat več
vitamina C kot
pomaranče, pogosto pravijo, da je močnejši od
raka.
Zanimivosti
■ Italijani poznajo več kot 300 vrst testenin. Delijo jih v 3 glavne kategorije:
pasta corta (ital.; kratki rezanci),
pasta lunga (ital.; tanjši in debelejši rezanci ter špageti) ter
pasta ripiena (ital.; nadevane testenine, na primer ravioli in tortelini).
■ V prvi ameriški tovarni testenin, ki jo je leta 1848 odprl neki Francoz, so špagete sušili na soncu, kar na strehi tovarne.
■ Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki leta 1554, kjer rumene sadeže velikosti češnje imenujejo
pomo d’oro (zlato jabolko). Ob koncu stoletja, v Angliji na primer leta 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline.
Philip Miller v svojem
Vrtnarjevem slovarju (The Gardener’s Dictionary) še leta 1752 izraža dvom o užitnosti paradižnika.
Viri
■ dopolnjen recept
rigatoni z brokolijem, paradižnikom in baziliko iz knjige Živalim prijazna kuharica, Univerzalno življenje, Ljubljana 2003
■ številni različni viri
Spletne povezave
■
Verlag Das Wort GmbH, Marktheidenfeld
■
Univerzalno življenje, Ljubljana
Prijava
