Predpriprava
■ RIČET S HRENOVKO IN PEČENIM KOSTANJEM. Ješprenj namočimo v hladno vodo za 2–3 ure.
»Čas priprave« ne vključuje časa predpriprave.
■
Kostanje spečemo, pečene pa olupimo.
Priprava
■ Belušno zeleno olupimo in zrežemo na kockice. Korenček na rezinice, čebulo pa na karseda drobne kockice.
■ V segret lonec položimo maslo. Dodamo belušno zeleno, korenček in čebulo. Zelenjavo posolimo in pražimo pri srednje visoki temperaturi 2–3 minute. Med pogostim mešanjem.
Jed ni vegetarijanska ali veganska. Zato je vseeno, če zelenjavno osnovo nadomestimo z mesno. Še bolje: s čisto govejo juho. Za konkretnejši okus.
■ Zelenjavno osnovo zavremo in ohranjamo vročo.
■ Ješprenj odcedimo in stresemo na zelenjavo. Dodamo kostanj in lovorova lističa ter prilijemo vročo osnovo. Posolimo, premešamo, zavremo in počasi kuhljamo 15 minut.
■ Hrenovko narežemo na kolesca.
■ V lonec nalijemo mleko. Dodamo narezano hrenovko, zavremo in kuhljamo še 2–3 minute. Naš ričet s hrenovko in pečenim kostanjem je gotov.
Serviranje
Vroča
ričet s hrenovko in pečenim kostanjem ali ješprenjeva juha s hrenovkami in kostanji je pripravljena za serviranje.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
■
Ješprenj so oluščena in obdelana zrna ječmena, znana tudi kot ječmenova kaša. Droben ješprenj je ješprenjček. Čas kuhanja ješprenja je odvisen od vrste. Hitreje je kuhan, če ga predhodno namakamo v vodi.
Ljubitelji bolj gostega ričeta skupaj z zelenjavo dodamo na kockice zrezan večji krompir. Ta med kuhanjem razpade in jed zgosti.
■
Ješprenj ima nizek glikemični indeks in je bogat z vlakninami. Domnevno znižuje stopnjo holesterola, pomaga pri prebavi, je zelo dober vir niacina, ki varuje srce. Zaradi vsebovanih antioksidantov zaustavlja staranje in preprečuje raka dojk.
■
Hrenovka je tanjša klobasa, nadevana z mešanico fino mletega mesa, maščobe in začimb; gl. opozorila. Nadevajo jih s svinskim, telečjim, ovčjim, puranjim, piščančjim, konjskim in celo z nojevim mesom. Naprodaj so telečje in perutninske. Prava hrenovka je v naravnem ovčjem črevu, in ob vsakem ugrizu slišno poči. Po slovenskem
Pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov je lahko hrenovka le izdelek, ki vsebuje najmanj 75 % testa iz govejega in svinjskega mesa in največ 25 % slanine. Na trgu so kljub temu izdelki, ki ne ustrezajo kriterijem; gl.
opozorila.
Pri nakupu kostanja izbiramo težke, trde in sijoče plodove.
■
Gluten ali lepek je zmes beljakovin v zrnih nekaterih žitaric (abecedno): ječmena, ovsa, pire, pšenice in rži. Glutena ne vsebujejo moke iz (abecedno): ajde, amaranta (ščir), čičerike, guara, koruze, krompirja, koruze, kostanja, leče, maranta, munga, prosa, kinoje (
quinoa), riža, rožičevca, saga, soje, tapioke, tefa (
teff) in topinamburja.
■
Ime za jed ričet, ki je značilno za Ljubljano in osrednjo Slovenijo, izvira iz štajerske nemščine (
ritschet, tudi
ritschert) in pomeni enolončnico iz ječmenove kaše, slanine ali suhega mesa, graha in leče. Podobni izrazi za to jed so v koroški in bavarski nemščini, zato etimologi menijo, da je ime za jed izpeljano iz nemških besed
rütschen (drseti, spodrsniti) in
rütschig (spolzek). Ker je ričet tudi sicer zelo sluzava, zdrizasta jed.
Opozorila
■ Veliko večino hrenovk pridelajo iz ostankov svinjskega mesa. Z dodatkom piščančjega in puranjega mesa, sojine moke, arom, barv in škodljivega natrijevega nitrata in soli. Sol, ki sodi med najbolj škodljiva živila, pogosto predstavlja kar 2 % vsebine.
■ Kostanj je težje prebavljiv, lahko povzroča tudi zgago. Odsvetujejo ga diabetikom in ljudem s prekomerno telesno težo. Prebavljivost nekoliko izboljšamo, če kostanj temeljito prežvečimo.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
ričet s hrenovko in pečenim kostanjem ali ješprenjeva juha s hrenovkami in kostanji (izvirno:
juha od ječma s kestenima) z bloga
Fini Recepti (hrv.)
■ številni različni viri
