Predpriprava
■ RIČET / JEŠPRENJ. Suh fižol čez noč namočimo v hladni vodi, za največ 10 ur; gl
nadomestek. Ješprenj v cedilu splaknemo pod tekočo hladno vodo. Oprhanega namočimo v hladno vodo za nekaj ur.
Ričet ali ješprenj sodi med jedi, ki so pogrete še boljše. Zato tudi recept za 10 oseb.
■ Prekajeno meso operemo pod tekočo hladno vodo, odcedimo in zrežemo na koščke. Če je zelo slano, ga namočimo v hladno vodo.
Priprava
■ Ješprenj pristavimo v loncu in v vodi, v kateri smo ga namakali. Dodamo odcejen fižol, prekajeno meso in lovorov list. Po potrebi prilijemo hladno vodo, zavremo in počasi kuhljamo 60 minut.
Paradižnik nadomestimo izven sezone s paradižnikovo mezgo.
■ Pristavimo posodo z vodo za blanširanje paradižnika. Ko zavre, vanjo za 30 sekund potopimo paradižnike. Nato jih odcedimo, olupimo, razkosamo na četrtine, razsemenimo in narežemo na kockice.
■ Por očistimo in narežemo na tanka kolesca ali na kockice. Papriko, korenček, peteršiljevo korenino, zeleno in kolerabo narežemo na kockice. Čebulo in česen tik pred uporabo drobno sesekljamo.
■ V lonec stresemo sesekljano čebulo in česen ter vso drugo narezano zelenjavo; gl.
različice. Počasi kuhamo 15 minut; gl.
opombe.
Tudi pri ričetu velja, kot pri golažu, da je še okusnejši kuhan v kotličku nad ognjiščem. Sicer jedi dodamo malo prekajene mlete rdeče paprike. Ki ji da nekaj priokusa odprtega ognjišča.
■ Krompir olupimo in narežemo na kockice. Peteršilj drobno sesekljamo. Oboje vmešamo v lonec in počasi kuhljamo še 20 minut. Nazadnje po okusu dosolimo; gl.
opozorila.
Serviranje
Ričet ali
gosta ješprenjeva juha je klasična jed
na žlico. Ponudimo ga z dobrim (domačim) kruhom.
Različice
■ Ričet je okusnejši, če mu tik pred serviranjem dodamo na drobne koščke narezane sveže bučke, rumeno in rdeče korenje ter gomoljno zeleno in rezine popečene pancete. Jed je nežna in polna zaradi ješprenja in ravno prav pikantna zaradi pancete. Zelenjava pa ji doda svežino in čvrstost. (restavracija JB, Ljubljana, 2007)
■ Po nekaterih virih sesekljano čebulo in strt česen najprej
prepražimo na malo
maščobe. Dodamo nakockano zelenjavo, ki jo prav tako na hitro prepražimo. Nazadnje vse skupaj primešamo k ječmenu in fižolu; takšen je na primer
brezmesni ričet.
Kuharski leksikon
■
Ješprenj, ješprenjček ali ješprenjeva kaša, oluščeno ječmenovo zrnje iz katerega pripravljamo številne enolončnice. Npr. priljubljene
ričete, nevsakdanjo
piščančjo enolončnico s porom (
cook-a-leekie) in bogat
pohorski lonec. Pripravljamo ga kot kašo, dodajamo pa ga tudi mesnim ragujem. Največ ga predelajo v slad in porabijo za proizvodno piva in žganih pijač. Čas kuhanja je odvisen od vrste. Hitreje je kuhan, če ga namakamo v vodi. Ješprenj ima nizek
glikemični indeks in je bogat z vlakninami. Domnevno znižuje stopnjo holesterola, pomaga pri prebavi, je zelo dober vir niacina, ki varuje srce. 100 g ješprenja vsebuje 354 kalorij.
Stročnice po sestavi spominjajo na žita. Le da vsebujejo še enkrat več beljakovin.
■
Suhi fižol namakamo, da ga rehidriramo. Sicer bi visoka temperatura med kuhanjem vplivala le na površinski del zrn. Notranjost pa bi ostala suha, moknata in neužitna. Vodo od namakanja zavržemo, ker so v njej stopljeni oligosaharidi. Ki sicer po zaužitju fižolovih jedi povzročajo napetost ali/in vetrove. Kuhamo ga 1-3 ure. Čas kuhanja je odvisen od njegove kakovosti in starosti.
■
Krompir (Solanum tuberosum) je zelo priljubljena podzemna gomoljna zelenjava iz družine razhudnikov. Poznamo več sto sort užitnega krompirja različnih barv, najpogosteje je bel, rumen ali rdeč. Po teksturi sega od lepljivega in mastnega do gladkega, nežnega in rahlega. Posebna poslastica je mladi krompir na številne načine. Gl.
opozorila.
Fižol v ekonom loncu skuhamo za tretjino hitreje. Seveda pa je priprava jedi še hitrejša, če uporabimo že kuhan fižol iz pločevinke. Ričet je tudi z njim enako okusen.
■
Drobiž. Vse sestavine v ričetu kuhamo, zato je praženje zelenjave zgolj ena od
različic. Ričetu praviloma ne dodajamo paradižnikove mezge. V jed lahko dodamo nakockan krompir skupaj z zelenjavo. Med daljšim kuhanjem se razkuha in jed zgosti. Naše prednice so ričet kuhale v litoželeznih loncih v krušni peči. V Kranju in okolici so gospodinje hladen ričet pogosto postregle dan po kuhanju. Tik pred serviranjem so ga okisale in zabelile z oljem.
■
Ime za jed ričet, značilno za Ljubljano in osrednjo Slovenijo, izvira iz štajerske nemščine (
ritschet, tudi
ritschert). Pomeni enolončnico iz ječmenove kaše, slanine ali suhega mesa, graha in leče. Podobni izrazi za to jed so v koroški in bavarski nemščini, zato etimologi menijo, da je ime za jed izpeljano iz nemških besed
rütschen (drseti, spodrsniti) in
rütschig (spolzek). Saj je ričet tudi sicer zelo sluzava, zdrizasta jed.
■
Priljubljenost ričeta dokazujejo tudi pričevanja o druščini ljubiteljev gora. Ki se je družila po planinskih kočah pod imenom
ričetarji, npr. na Katarini in Šmarni gori nad Ljubljano. Dediščino tega neformalnega društva danes nadaljujejo častilci te okusne jedi predvsem na Šmarni gori. Kjer gospodinja Joži Ledinek domnevno kuha
najboljši ričet pri nas.
Ješprenj; foto coolinarika
Opozorila
■ Stročnice pri večini jedcev povzročajo vetrove.
Suhe mesnine so pogosto obdelane z nezdravimi dodatki. Zato kupujemo prekajene po klasičnem postopku in brez aditivov. Najbolje pri preverjenemu mesarju / trgovcu. Berimo deklaracije.
■ Jed zmerno solimo ob koncu kuhanja. Ko svojo slanost v celoti odda prekajeno meso. Pa tudi zato, ker sol upočasnjuje kuhanje suhega fižola.
Viri
■ dopolnjen recept
ješprenj (tudi
gosta ješprenjeva juha) iz knjige
Jugoslovanska kuhinja, Markovič Novak, Olga,
Cankarjeva založba, Ljubljana 1983
■ številni drugi viri
(4.83; 71 ocen)
07. marec 2006
št. ogledov: 51134
