Predpriprava
■ RIČET. Suh fižol čez noč namočimo v hladni vodi; gl
nadomestek. Ješprenj v cedilu splaknemo pod tekočo hladno vodo. Oprhanega namočimo v hladno vodo za nekaj ur.
■ Prekajeno meso operemo pod tekočo hladno vodo, odcedimo in zrežemo na koščke.
Priprava
■ Ješprenj pristavimo v loncu in v vodi, v kateri smo ga namakali. Dodamo odcejen fižol, prekajeno meso in lovorov list. Po potrebi prilijemo hladno vodo, zavremo in počasi kuhljamo 60 minut.
■ Pristavimo posodo z vodo za blanširanje paradižnika. Ko zavre, vanjo za 30 sekund potopimo paradižnike. Nato jih odcedimo, olupimo, razkosamo na četrtine, razsemenimo in narežemo na kockice.
■ Por očistimo in narežemo na tanka kolesca ali na kockice. Papriko, korenček, peteršiljevo korenino, zeleno in kolerabo narežemo na kockice. Čebulo in česen tik pred uporabo drobno sesekljamo.
■ V lonec stresemo sesekljano čebulo in česen ter vso drugo narezano zelenjavo; gl.
različice. Počasi kuhamo 15 minut; gl.
opombe.
■ Krompir olupimo in narežemo na kockice. Peteršilj drobno sesekljamo. Oboje vmešamo v lonec in počasi kuhljamo še 20 minut. Nazadnje po okusu dosolimo; gl.
opozorila.
Serviranje
Ričet ali ješprenj (tudi
gosta ješprenjeva juha) je klasična jed
na žlico, ki jo ponudimo z dobrim domačim kruhom.
Nadomestek
■ Fižol v ekonom loncu skuhamo za tretjino hitreje. Seveda pa je priprava jedi še hitrejša, če uporabimo že kuhan fižol iz pločevinke. Gosta ješprenjeva juha je tudi tako enako okusna.
■ Vso našteto zelenjavo najpogosteje nadomestimo z ustrezno težo
jušne zelenjave.
■ Paradižnik lahko izven sezone nadomestimo s
paradižnikovo mezgo. Gl.
opombe.
Izboljšanje
■ Podobno kakor pri golažu, tudi pri ričetu velja, da je še okusnejši kuhan v kotličku nad ognjiščem.
■ Jedi lahko dodamo malo prekajene mlete paprike, ki ji da prijeten priokus, kot bi jo skuhali po starem, na odprtem ognjišču.
Pojasnila
■ Ričet ali ješprenj sodi med jedi, ki so pogrete še boljše. Zato tudi recept za 10 oseb. Priporočamo pa, da v tem primeru s krompirjem skuhamo le toliko jedi, kolikor je bomo pojedli pri posameznem obroku.
■ Stročnice po sestavi spominjajo na žita, le da vsebujejo še enkrat več beljakovin.
Različice
■ Po nekaterih virih sesekljano čebulo in strt česen najprej
prepražimo na malo
maščobe. Dodamo nakockano zelenjavo, ki jo prav tako na hitro prepražimo. Nazadnje vse skupaj primešamo k ječmenu in fižolu; takšen je na primer
brezmesni ričet. Gl.
opombe.
■ Ričetu tik pred serviranjem dodamo na drobne koščke narezane sveže bučke, rumeno in rdeče korenje ter gomoljno zeleno in rezino popečene pancete. Jed je nežna in polna zaradi ješprenja, ravno prav pikantna zaradi pancete, zelenjava pa ji doda svežino in čvrstost. (restavracija JB, Ljubljana, 2007)
■ Ričet lahko v pokriti posodi skuhamo tudi v pečici.
Ideje
gl.
krompir (številne
ideje)
Opombe
■ Vse sestavine v ričetu kuhamo, zato je praženje zelenjave zgolj ena od
različic (gl.). Prav tako ričetu praviloma ne dodajamo paradižnikove mezge; gl.
nadomestek.
■ Ričetu ali ješprenju lahko dodamo skupaj z zelenjavo nakockan krompir. Med daljšim kuhanjem se razkuha in jed zgosti.
Opozorila
■ Stročnice pri večini jedcev povzročajo vetrove.
■ Jed zmerno solimo ob koncu kuhanja, ko svojo slanost v celoti odda prekajeno meso. Pa tudi zato, ker sol upočasnjuje kuhanje suhega fižola.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Fižol vsebuje veliko vlaknin, uravnava krvni sladkor (nadvse primeren za diabetike) ter učinkovito znižuje škodljivi holesterol.
Zanimivosti
■ Ime za jed ričet, ki je značilno za Ljubljano in osrednjo Slovenijo, izvira iz štajerske nemščine (
ritschet, tudi
ritschert) in pomeni
enolončnico iz ječmenove kaše, slanine ali suhega mesa, graha in leče. Podobni izrazi za to jed so v koroški in bavarski nemščini, zato etimologi menijo, da je ime za jed izpeljano iz nemških besed
rütschen (drseti, spodrsniti) in
rütschig (spolzek), ker je ričet tudi sicer zelo sluzava, zdrizasta jed.
■ Naše prednice so ričet kuhale v litoželeznih loncih v krušni peči. V Kranju in okolici so gospodinje hladen ričet pogosto postregle dan po kuhanju. Tik pred serviranjem so ga okisale in zabelile z oljem.
■ Priljubljenost ričeta dokazujejo tudi pričevanja o druščini ljubiteljev gora, ki se je družila po planinskih kočah pod imenom
ričetarji, na primer na
Katarini in
Šmarni gori nad Ljubljano. Dediščino tega neformalnega društva danes nadaljujejo častilci te okusne jedi predvsem na Šmarni gori, kjer gospodinja
Joži Ledinek domnevno kuha najboljši ričet pri nas.
Viri
■ dopolnjen recept
ričet ali ješprenj (tudi
gosta ješprenjeva juha) iz knjige
Jugoslovanska kuhinja, Markovič Novak, Olga,
Cankarjeva založba, Ljubljana 1983
■ številni drugi viri
(4.83; 69 ocen)
07. marec 2006
št. ogledov: 48739
