Priprava
■
Pečico ogrejemo na 150 °C.
■ Belo čokolado nalomimo na kockice, ki jih v eni plasti zložimo v manjši
pekač. Pekač za 40 do 60 minut položimo v ogreto pečico. Belo čokolado vsakih 10 minut premešamo, pripravljena pa je, ko dobi zlatkasto karamelno barvo. Gl.
opombe.
■ Digestiv kekse zdrobimo.
■ Maslo pred koncem pečenja bele čokolade počasi stopimo.
■ Pečeni čokoladi primešamo smetano, da dobimo enotno in gladko zmes. Temperaturo v pečici povišamo na 180 °C.
■ Piškotne drobtine zmešamo s stopljeni maslom. Na zmes drobno naribamo čokolado in še enkrat premešamo. Zmes s prsti vtremo na dno pravokotnega podolgovatega pekača. Tega za 10 minut položimo v pečico.
■ Kremni sir in sladkor v prahu penasto
stepemo. Ko je zmes gladka, med nadaljnjim stepanjem enega za drugim vmešamo jajci.
■ 5 do 6 žlic bele čokoladne kreme prihranimo, preostalo pa vmešamo h kremnemu siru. Kremo nalijemo na podlago, pekač pa za približno 60 minut položimo nazaj v pečico. Kolač je pečen, ko je na sredini na dotik trd.
■ Pečen kolač povsem ohladimo (kar je najtežji del).
■ Belo čokolado za posip nastrgamo na tanke lističe.
■ Ohlajen kolač narežemo, prelijemo s prihranjeno kremo in potresemo z nastrgano belo čokolado.
Serviranje
Rezine s kremo iz pečene bele čokolade in skute so sočna hladna sladica.
Nadomestek
Maslo praviloma lahko nadomestimo z
margarino, vendar pa je to s kulinaričnega in zdravstvenega vidika neprimerljivo slabše in povsem neustrezno nadomestilo.
Nasveti
Za pripravo sladice uporabimo čokolado z vsaj 55 % vsebnostjo
kakava.
Pojasnila
■ Kremni sir (cream chees) je pravzaprav polnomastna
skuta, najbolj znana predstavnika pa sta
maskarpone in
sirček Philadelphia.
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega
mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja,
kozja ali
ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi
skuta ali
sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi
albuminska, planšarska, sirarska ali
sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ricotta).
■ Bela čokolada ne sodi med čokolade, saj ne vsebuje
kakavovega testa. Lahko je sladkana ali nesladkana, vsebuje pa najmanj 24 %
kakavovega masla. Je sladkega, kremnega okusa, naprodaj pa je v obliki ploščic oziroma tablic.
■ Jajca po velikosti oziroma masi delimo na (po standardih EU): S (mala, do 53 g), M (srednja, 53 do 63 g), L (velika, 63 do 73 g) in XL (debela, nad 73 g). V kuharskih receptih so najpogosteje mišljena jajca velikosti M.
Različice
Ideje
gl.
kremni sir (številne
ideje)
Opombe
Čas pečenja bele čokolade je odvisen od vrste čokolade in pečice, zato jo med pečenjem nenehno nadziramo. Samo najkakovostnejše (in najdražje) pečice se segrejejo na nastavljeno temperaturo. Odstopanja so lahko celo do 30 °C.
Opozorila
■ Posamezni proizvajalci bele čokolade kakavovo maslo nadomeščajo z drugimi, cenejšimi rastlinskimi maščobami, ki vsebujejo več
nasičenih maščobnih kislin.
■ Smetano uživamo zmerno, saj vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin.
Zanimivosti
Firma
van Houten je leta 1828 patentirala prešo za
kakavovec, ki je omogočala mletje v najfinejši prah. Iz tega so sprva pripravljali
vročo čokolado, kakršno poznamo še danes.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
rezine s kremo iz pečene bele čokolade in skute (izvirno:
torta od popečene čokolade) z bloga
PUN PJAT (hrv.)
■ številni različni viri
