Priprava
■ V večji
posodi pristavimo vodo za kuhanje testenin.
■
PESTO. Parmezan drobno
nastrgamo, česen pa olupimo. V
možnarju enega za drugim stremo pinjole, bazilikine lističe in olupljen česen. Strtim sestavinam v kotličku med mešanjem postopoma prilijemo toliko olivnega olja, da dobimo primerno gosto omako. Nazadnje vmešamo še drobno nastrgan parmezan.
■ Češnjevce očistimo in razpolovimo.
■ Olive razkoščičimo in razrežemo na četrtine.
■ Krop za kuhanje testenin posolimo, potem pa vanj stresemo rezance. Skuhamo jih
na zob.
■ V
ponvi segrejemo olivno olje, na katerem najprej na hitro
prepražimo razpolovljene češnjevce. Dodamo narezane črne olive in pinjole, potem pa med mešanjem vse skupaj pražimo 2 do 3 minute.
■ Kuhane rezance odcedimo in stresemo k zelenjavi v ponev. Vse skupaj začinimo s soljo in sveže mletim belim poprom ter dobro premešamo. Gl.
izboljšanje.
Serviranje
Jed razdelimo na segrete krožnike. Oblijemo ali prelijemo jo s pestom,
garniramo pa z vršički bazilike.
Rezanci s češnjevci, črnimi olivami in pestom ali
ozki rezanci s paradižnikom in pestom so klasična italijanska topla predjed.
Nadomestek
■ Parmezan lahko nadomestimo s pekorinom, s sirom
fiore sardo s Sardinije ali z
grana padano, dokaj dober nadomestek pa je tudi zbrinc. Veganski nadomestek je
domači veganski parmezan.
■ Če nimamo ustreznih sestavin, si lahko za silo pomagamo s katero od številnih različic industrijsko pripravljenega pesta.
Izboljšanje
■ Kakovostnejše olivno olje, okusnejša jed.
■ Ko v ponvi zmešamo zelenjavo in testenine, prilijemo še malo škrobne vode od kuhanja testnin. Za sočnejšo jed.
■ Ocvrti bazilikini lističi imajo prav poseben okus in so
pika na i vsake jedi.
Nasveti
■ Kadar pripravljamo domače testenine, jih naredimo nekaj več. Za takrat, ko resnično ne bomo imeli časa, da bi pripravili sveže. V tem primeru testa ne solimo, saj sol skrajša obstojnost testenin.
■ Čas kuhanja testenin, naveden pri posameznem receptu ali na embalaži, je približen. Zato proti koncu kuhanja vedno nekajkrat preverimo, če so testenine že kuhane. Seveda
na zob. Čas kuhanja testenin je namreč odvisen od kakovosti testenin, letnega časa, sestave vode in celo od nadmorske višine kraja, kjer kuhamo.
Triki
Včasih so vodi za kuhanje testenin dodali nekaj žlic
olja, da se testenine med kuhanjem niso sprijele. Vendar ima ta zvijača tudi neželeni učinek: olje zamaši pore v testeninah, zaradi česar se jih omaka težje oprime. Sprijemanje testenin preprečimo tako, da testenine prvih 15 sekund v kropu dinamično mešamo.
Pojasnila
■ Če vodo za kuhanje testenin posolimo komaj tedaj, ko zavre, pospešimo moč vrenja.
■
Pinjole so plodovi različnih vrst
bora (lat. Pinus species). V kulinariki jih uvrščamo med
oreške, s katerimi pripravljamo številne specialiteta zlasti italijanske oziroma sredozemske in orientalske kuhinje.
Različice
Ideje
■ gl. ozki rezanci
■ Jed pripravimo s kakšno drugo različico
pesta po svojem okusu.
Opombe
■ Paradižnik tradicionalno uvrščamo med
zelenjavo, čeprav je z botaničnega vidika
sadje.
■ Olive so standardna sestavina
sredozemske kuhinje. V kombinaciji s paradižnikom, česnom in zelišči dajejo številnim jedem izjemno aromo in okus.
Opozorila
Testenine vedno
kuhamo v veliki količini vode. Za 500 gramov testenin, ki ponavadi zadostujejo za 4 do 6 porcij, pristavimo 6 do 7 litrov vode. Če kuhamo testenine v manjši količini vode, se sprijemajo ter zadržijo vonj po moki.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Česen, olive, (ekstra deviško) olivno olje, paradižnik, pinjole in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
Zanimivosti
■ Med najkakovostnejša hrvaška olja sodi olivno olje
Sandija Chiavalona (1983) iz
Vodnjana, ki je svoje etikete opremil z napisom Ex albis. V Starem Rimu so z oznako
Oleum ex albis ulivis ovekovečili najkakovostnejša olivna olja iz najboljših istrskih zelenih oliv.
■ Španski
chef Dani Garcia je na srečanju
Alpe Adria Cooking 2006 v italijanskem Vidmu predstavil
hrustljavo olivno olje, ki ga je pripravil s pomočjo
tekočega dušika.
■ Prvi ugotovljen opis paradižnika najdemo v italijanski kroniki leta 1554, kjer rumene sadeže velikosti češnje imenujejo
pomo d’oro (zlato jabolko). Ob koncu stoletja, v Angliji na primer leta 1596, pa rumene in rdeče paradižnike že najdemo po evropskih vrtovih, a le kot eksotične okrasne rastline.
Viri
■ v sodelovanju z
Gurmanom je jed
rezanci s češnjevci, črnimi olivami in pestom ali
ozki rezanci s paradižnikom in pestom 10.8.2006 pripravil
chef Eric Rauscher (na fotografiji), v svoji francoski restavraciji Chez Eric, ob ljubljanskem Magistratu, za revijo Jana, 22.8.2006
■ fotografija Potočnik, Uroš
■ številni drugi viri
Spletne povezave
■ francoska
restavracija Chez Eric, Ljubljana
■
Kulinarična delavnica Gurman, chefa Erica Rauscherja
■
Studio Forma, fotografa Uroša Potočnika