Priprava
■ Paradižnik olupimo.
■ Česen olupimo in
pretlačimo.
■ Čili očistimo, razpolovimo, razsemenimo in
sesekljamo.
■ V manjši
ponvi segrejemo olje. Nanj stresemo česen, ki ga
pražimo toliko časa, da se komaj vidno obarva.
■ Dodamo čili in majaronove lističe, ter paradižnik.
Kuhamo 30 minut.
■ Papriki
spečemo, olupimo, razsemenimo in sesekljamo.
■ Paradižniku primešamo sesekljano papriko, ter kuhamo še 10 minut.
■ Omako nazadnje začinimo s soljo, sveže mletim poprom in strtima posušenima čilijema.
Serviranje
Rdeča omaka ali
pekoča paradižnikova omaka s pečeno papriko je omaka za k jedem z žara, za k testeninam ali polenti ter za k zelenjavi.
Nadomestek
■ Svež paradižnik izven sezone nadomestimo z 250 gramov odcejenih
pelatov iz pločevinke.
■ Črni poper je ostrejši od
belega, slednji pa je aromatičnejši od črnega. Zato je
poprova mešanica (fr. mignonette) idealna kombinacija obeh.
Izboljšanje
■ Za pripravo paradižnikove omake je najprimernejši povsem zrel, mesnat, sladkast in jajčast paradižnik. Takšen ima malo soka in semen, pa veliko sočnega, aromatičnega in rdečega mesa. Najokusnejše so italijanske sorte
San Marzano, Roma, Perini in
Martino.
■ Povsem zrel paradižnik, ki vsebuje tudi več
antioksidantov, ima boljši okus, ta pa se prenaša tudi na jedi, ki ga vsebujejo.
Nasveti
■ Paradižnik olupimo tako, da ga 10 do 20 sekund
blanširamo v vreli vodi. Nato ga s
penovko poberemo iz kropa in olupimo.
■ Za začinjanje uporabljamo zlasti sveže ali posušene majaronove vršičke, pa tudi osmukane lističe, ki jih jedem dodajamo v zadnji tretjini kuhanja.
Pojasnila
■ Rdeče, rumene in oranžne paprike imajo polnejši in izrazitejši okus od zelenih.
■ Pekoče paprike, za katere najpogosteje uporabljamo sinonim čili, imajo zelo različne stopnje ostrine. Najbolj pekoče so
habanero, scotch bonnet in
tezpur. Feferoni, ki jih poznamo pri nas, sodijo med najbolj blage.
Različice
gl.
paradižnikova omaka (številne
različice);
paradižnikova omaka s pečenimi paprikami za ozimnico;
pekoča paradižnikova omaka (
različice); tople omake (številne
različice) ipd.
Ideje
gl. čili (številne
ideje); paradižnik (številne
različice)
Opombe
■ Kadar paradižnike sadimo na domačem vrtu, mednje posejemo ali posadimo
baziliko. Ta odganja insekte, paradižniku pa da tudi ščepec svojega okusa.
■ V nekaterih receptih najdemo navodilo, po katerem za manj pekočo jed vzamemo manjši čili. Manjši čiliji pa so praviloma najbolj pekoči. Gl. tudi
opozorila.
Opozorila
■ Zrelega paradižnika praviloma ne hranimo v hladilniku. Mraz uničuje njegov značilni okus.
■ Med rokovanjem ali po sekljanju čilija s prsti nikar ne segajmo v oči ali na ustnice oziroma v ustno votlino. Roke si nemudoma temeljito operemo pod tekočo vodo. Sicer si bomo iz čilija s prsti na občutljivejše dele telesa zanesli ostro
pekoče alkaloide.
■ Čili uvrščamo med ostre začimbe, ki niso primerne za
otroke in ljudi z občutljivimi ali
bolnimi prebavili. Gl. tudi
opombe.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Česen, čili, papriko, paradižnik in večino zelišč uvrščamo med
varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna. Paradižnik med drugim izboljšuje
razpoloženje in omogoča miren
spanec.
Zanimivosti
Paradižnik, Inki so ga imenovali
tumatle, je tropska rastlina, ki jo je v Evropo s svojega drugega potovanja v Ameriko prinesel
Krištof Kolumb.
Vraže
■ V Sloveniji je majaron veljal za svatovsko rastlino. Srci mladoporočencev naj bi povezala z istega grmiča utrgani vejici. Ena je šla snubcu za klobuk, drugo pa je poklonil izvoljenki.
■ Majaron je bil svojčas simbol sreče.
Viri
■ dopolnjen recept
rdeča omaka ali
pekoča paradižnikova omaka s pečeno papriko iz knjige
The River Cafe Cookbook, Gray, Rose in Rogers, Ruth, Ebury Press,
Random House, London 1995
■ številni različni viri
