Priprava
■ PUDING KOLAČ S SLIVAMI – KRHKO TESTO. Moko presejemo v skledo. Dodamo sladkor in ščepec soli. Potem pa še na kockice zrezano hladno maslo. Suhe sestavine vtremo v maslo, da dobimo drobtinasto mešanico. S pomočjo multipraktika ali na hitro s prsti.
Drobljenec ali posipanec (crumble) je postal popularen v V. Britaniji med II. vojno. Ko je bila ob pomanjkanju živil drobtinasta mešanica dober nadomestek. Zlasti pri pripravi priljubljenih pit.
■ Limonovo lupinico drobno naribamo in stresemo na drobtine. Prilijemo jajce in na hitro (!) pregnetemo. Le toliko, da se sestavine povežejo v gladko testo. Oblikujemo ga v kroglo, ki jo nekoliko sploščimo. Sploščeno ovijemo v prozorno folijo in položimo v hladilnik. Za 30 minut.
■ PUDINGOVA KREMA S SLIVAMI. Slive operemo, razpolovimo in izkoščičimo.
■ Višnjev sok in sladkor segrejemo v večjem loncu. Dodamo slive, zavremo in kuhamo 5 minut.
■ Vanilijev puding gladko razmešamo z vodo. Mešanico nalijemo na slive med mešanjem. Zavremo in kuhamo 1 minuto. Kremo odstavimo in nekoliko ohladimo.
Izboljšanje. 50 g moke za drobljenec nadomestimo z enako težo mandljeve moke.
■ DROBLJENEC,
CRUMBLE. Maslo počasi stopimo.
■ V skledo presejemo moko in cimet. Premešamo in dodamo sladkor in cimet. Prilijemo stopljeno maslo in vse skupaj pregnetemo s prsti. Da dobimo drobtinasto mešanico. Preložimo jo v hladilnik ali zamrzovalnik.
■ Tortni model (26 cm) namažemo z maslom.
■ Pečico segrejemo na 175 stopinj.
■ ZLAGANJE. Ohlajeno testo razvaljamo na blago pomokani delovni površini; gl.
kuharski leksikon. Nekaj centimetrov širše od dna tortnega modela. Preložimo ga v model in vtisnemo na dno in ob rob.
■ Po testu enakomerno razmažemo kremo s slivami. Potresemo jo z drobljencem.
Če je kolač / pita pečena, prvič preverimo že po 60 minutah peke.
■ Kolač / pito pečemo 75–90 minut. Da se drobljenec zlato rjavo zapeče.
■ pečen desert ohladimo do mlačnega ali na sobno temperaturo.
Serviranje
Puding kolač s slivami narežemo in ponudimo. Res sočna in okusna
pita s pudingovo kremo s češpljami, crumble.
Sorodni recepti
Puding kolač s slivami
Kuharski leksikon
■
Mehka (gladka) moka vsebuje razmeroma več škroba kot beljakovin, posledično pa tudi manj lepka. Zato je primernejša za krhke kolače in fino pecivo. Pri ostri moki je razmerje ravno nasprotno, zato je primernejša za pripravo kruha in testenin. Razlika med mehko (navadno, gladko) oz. ostro moko ni v tipu moke, torej vsebnosti mineralov. Razlika je v velikosti delcev moke.
■
Vsebnost beljakovin v moki je podatek, pomembnejši od tipa moke. Manj kot 11 % beljakovin: za pecivo,
krhko testo, piškote, splošno kuhinjsko uporabo. 12–14 %: krušne moke, za peko vseh vrst kruha, pic, fokač … Več kot 14 %: močno glutenske, namenske moke. Večinoma jih uporabljamo za dodajanje šibkejšim in brezglutenskim mokam. Dobimo jih v specializiranih trgovinah.
Maslo praviloma lahko nadomestimo z margarino. Kar pa je s kuharskega in zdravstvenega vidika slabša in neustrezna izbira.
■
Med (ne)slanim maslom je precejšnja razlika. Soljeno vsebuje več vlage, kar vpliva na teksturo pekovskih izdelkov. Zlasti piškotov, ki so s slanim maslom manj hrustljavi. Testo se pogosto razsloji, piškoti pa postanejo nekoliko podobni listnatemu testu. Pri nas je maslo brez soli praviloma označeno kot surovo maslo. Če uporabljamo nesoljenega, lažje nadzorujemo količino soli.
Hlajenje testa je ključno. Če razvaljamo pravkar ugnetenega, se med pečenjem skrči. Čas hlajenja je vsaj 60 minut ali manj, če testo sploščimo v disk.
■
Kako razvaljamo krhko testo? Delovno površino in kuhinjski valjar blago pomokamo. Še bolje, če testo razvaljamo med dvema listoma peki papirja. Ali pa pokritega s prozorno folijo na silikonski podlagi. Tako se izognemo dodatni moki, ki dela testo prekrhko in pečeno rado poči. Vedno ga valjamo od sebe in samo v eno smer (!). Med valjanjem ga obračamo za 90 stopinj. Da preprečimo neenakomerno krčenje testa med peko.
■
Sliva (tudi češplja) je plod istoimenskega drevesa (Prunus domestica) iz družine rožnic. Naravni križanec med črnim trnom in divjo višnjo. Izvira iz zahodne Azije, od koder je prišla v Evropo prek Bližnjega vzhoda. Podvrste so: cibora (damaščanska sliva), češplja, mirabela, mirobalana (češnjeva sliva) in ringlo (renkloda). Sadeži so vseh barv in oblik. Nekatere slive so kisle, druge sladke, so drobne, pa tudi velike kot jajce. Prijeten okus sliv je posledica dobrega razmerja med sladkorji (pet različnih) in sadnimi kislinami. Vzgojili so genetske križance slive z marelico (
aprium, plumcot, pluot).
Slive in nekatero drugo sadje (jabolka, višnje, hruške, marelice) vsebujejo sorbitol. Ki ga uporabljajo kot nadomestek za sladkor pri proizvodnji dietetičnih proizvodov.
■ Improvizirajmo.
Slive najbolje* začinjamo z (abecedno): cimetom*, ingverjem*, kisom* (zlasti z balzamičnim*, rdečim vinskim, šampanjskim), klinčki, limonami* (lupinica, sok), pomarančami* (lupinica, sok) ali/in z vanilijo*.
■
Cimet je sladkasta začimba majhnega zimzelenega drevesa, podobnega lovorikovcu. S tankih vejic olupijo skorjico. Zunanjo zavržejo, notranjo pa zvijejo v palčke s premerom 2,5 cm. Pri nas je najpogosteje naprodaj
kasija, cenejši cimet. Če je le mogoče, kupimo kakovostnejšega cejlonskega ali vietnamskega. Najbolje skorjico z oznako 00000, ki jo zmeljemo tik pred uporabo. Cimet v prahu je mleta oblika cimeta iz manj kakovostne cimetove skorje.
Opozorila
Zaradi podaljšanja trajnosti izvozniki limone in druge agrume pogosto okopajo v raztopini strupenega difenila (E 230). Ali pa jih zavijejo v difenil papir. Ko potrebujemo lupinico, segamo po ekološko pridelanih sadežih. Če teh nimamo, limono položimo v skodelico in jo prelijemo z vrelo vodo. Steriliziramo jo nekaj sekund.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
puding kolač s slivami ali
pita s pudingovo kremo s češpljami, crumble (izvirno:
puding kolač od šljiva)
Mkozaric, s portala
Slatki SVIJET (hrv.)
■ številni različni viri