Priprava
■
Kuhano testo. Moko
presejemo. V manjšem loncu pristavimo in zavremo 2,5 decilitra vode, maslo in sol.
■ Olje za
cvrenje segrejemo na 170 do 180 °C.
■ Lonec s kropom odstavimo, vanj pa vsujemo presejano moko. Sestavine krepko mešamo, da se sprimejo v gladek cmok. Posodo znova pistavimo, vsebino pa med mešanjem segrevamo (palimo) še 1 minuto.
Testo postane bolj čvrsto, na dnu posode pa se naredi bela kožica.
■ Vroč cmok takoj preložimo v skledo. S kavljema
električnega ročnega mešalnika vanj enega za drugim primešamo jajca; gl.
pojasnila in
opombe.
■ Z dvema žličkama iz testa izrežemo za oreh velike koščke, ki jih sproti vlagamo v vroče olje. Cvremo jih približno 5 minut, med cvrenjem pa narastejo za tretjino.
■ Ocvrte princeskine krofke iz olja s
penovko predenemo na
papirnate kuhinjske brisače, da se dobro odcedijo.
■
Nadev. Smetano čvrsto
stepemo. Hrenovo skuto gladko razmešamo, nato pa ji nežno primešamo stepeno smetano.
■ Ohlajene princeskine krofke skoraj razpolovimo in nadenemo s pripravljenim nadevom; gl.
ideje.
Serviranje
Princeskini krofki z nadevom iz hrenove skute so lahko prigrizek ali hladna predjed.
Nadomestek
Kuhano testo lahko pripravljamo z vodo ali z
mlekom, pri
kuhanem testu za eklerje celo z obojim. Pri testu z mlekom dobijo jedi lepšo barvo, če mleko nadomestimo z vodo, pa so hrustljavejši.
Pojasnila
■ Testo je pravšnje, kadar se leskeče in se odtrga z žlice, da na njej obvisijo dolge konice.
■ Ko moko pri kuhanem testu zakuhamo v vrelo tekočino, preprečimo nastajanje lepljivih snovi. Zato kuhano testo ni elastično, na njegovi površini pa se ne tvori skorjica.
■ Ko med pripravo kuhanega testa moko kuhamo, se
škrob v testu zakleji in veže vodo, ki se med pečenjem spreminja v paro. Ta testo vzdiguje in rahlja, v njem pa nastanejo značilne velike luknje.
■ Skuta je vrsta
sira, ki jo pripravljajo iz
kislega ali iz sladkega
mleka ali iz mešanice
sirotke in mleka; mleko oziroma sirotka sta lahko kravja, kozja ali ovčja.
Skuta iz kislega mleka (tudi skuta ali sveži sir) je lahko kremasta do grudičasta.
Skuta iz sladkega mleka (tudi albuminska, planšarska, sirarska ali sladka skuta) je pustega okusa in je primerna pretežno za kuhanje; pri Italijanih je ta skuta znana kot
rikota (ita. ricotta).
■ Cvrenje je ena od sedmih
osnovnih kuharskih tehnik, pri kateri živilo ocvremo v večji ali manjši količini maščobe. Kakovost ocvrtega živila je odvisna od kakovosti maščobe in njene pravšnje temperature. Cvrenje v večji količini maščobe v sodobni zdravi kuhinji odsvetujejo; gl.
opozorila.
Različice
gl. princeskini krofki (
različice)
Ideje
■ Krofke lahko nadenemo tudi tako, da nadev vanje nabrizgamo z
dresirno vrečko z daljšim gladkim in tankim nastavkom.
■ gl.
kuhano testo (številne
različice)
Opombe
■ Če bi bilo celo četrto jajce preveč (gl.
pojasnila), ga v skodelici
razžvrkljamo in uporabimo samo polovico.
■ Sveža skuta je prijetnega in le za spoznanje kiselkastega okusa. Nekoliko starejša skuta je precej
kisla in tudi nekoliko
greni.
Opozorila
■ Tekočino za kuhano testo odmerimo natančno po receptu.
■ Jajce je eno najpopolneje sestavljenih in
vitaminsko najbogatejših živil. Žal pa je v rumenjaku tudi škodljivi
holesterol, ne priporočajo pa jih niti ljudem z
obolelim žolčem.
■ Cvrenje uvrščamo med najmanj zdrave načine termične obdelave živil. Če pa že cvremo, vsaj ne varčujmo z oljem, vedno uporabimo svežega; gl. tudi
pojasnila.
Zanimivosti
■ Jajčna lupina je lahko bela do rjava. Barva je odvisna od pasme
kokoši, v nobenem primeru pa ne vpliva na kakovost jajc.
■ Hren je po vsej verjetnosti rastlina, ki jo
Plinij omenja kot
amoracio (lat.).
Viri
■ dopolnjen recept
princeskini krofki z nadevom iz hrenove skute iz knjige Vse o peki, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2007
■ številni različni viri
Spletne povezave
Mladinska knjiga Založba, Ljubljana
