Priprava
■ V posodi pristavimo vodo za
blanširanje paradižnika. Česen olupimo in drobno
sesekljamo. Paradižnike potopimo v vrelo vodo za 30 sekund. Potem jih odcedimo, olupimo, razkosamo na četrtine, razsemenimo in drobno sesekljamo.
■ V posodi pristavimo olivno olje in sesekljan česen. Ko se olje segreje, česen pa zadiši (obarvati se ne sme), dodamo narezan paradižnik. Primešamo sladkor (gl.
pojasnila) in sol, naposled pa še nekaj lističev bazilike, ki smo jih zmeli med dlanmi. Sestavine pokrite počasi kuhljamo 60 do 90 minut.
Uporaba
Topla
preprosta paradižnikova omaka je najpogosteje dodatek k testeninam in picam, pa tudi k različnim mesnim (vključno perutninskim in ribjem) ter zelenjavnim jedem kot so sarma, nadevane paprike, polpete in podobno. Hladno ponudimo kot pomako, k mesu (z žara) in k številnim drugim jedem. V zadnjem času je - zlasti v vročih poletnih dneh - vse bolj priljubljena kombinacija vročih testenin in hladne paradižnikove omake.
Shranjevanje
Kuhano paradižnikovo omako lahko v hladilniku hranimo do 7 dni, v zamrzovalniku pa do 2 meseca; gl. tudi
nasveti. Vročo lahko v kozarce za vlaganje shranimo kot ozimnico; gl.
vkuhana paradižnikova omaka.
Nadomestek
■ Izven sezone ali v časovni stiski svež paradižnik nadomestimo s pelati iz pločevinke.
■ gl.
triki
Izboljšanje
■ Kakovost omake, ki se odraža s polnim okusom in temno barvo, je odvisna zlasti od časa kuhanja. Daljše kuhanje, boljša omaka.
■ Kakovostnejše olivno olje, okusnejša (in dražja) jed.
■ gl.
različice, triki
Nasveti
■ Za pripravo paradižnikove omake je najprimernejši povsem zrel, mesnat jajčast paradižnik, ki lepo prenaša dolgotrajno kuhanje. Zaradi barve, sočnosti in arome ga pogosto kombiniramo z zrelim okroglim paradižnikom. Povsem zrel paradižnik nima le boljšega okusa, vsebuje tudi več antioksidantov.
■ Zaradi dolgotrajnega kuhanja je smiselno, da paradižnikove omake vedno skuhamo nekaj več. Za krajši čas jo shranimo v hladilniku, za daljšega pa v zamrzovalniku ali kozarcih za vlaganje; gl.
shranjevanje.
Triki
■ Drugačen in intenzivnejši okus paradižnikove omake dosežemo z dodatkom paradižnikove mezge ali/in drobno sesekljanega posušenega paradižnika. S paradižnikovo mezgo hkrati korigiramo presvetlo barvo omako.
■ Sladkor nadomestimo s prošekom.
Pojasnila
■ Ekstra deviško olivno olje je oznaka za olivno olje iz kakovostnih, optimalno zrelih oliv, hladno stisnjenih (do 27 °C) čimprej po obiranju. Takšno olje vsebuje manj kot 0,8 % nasičenih maščobnih kislin. Ekstra deviško olivno olje mora imeti predpisane organoleptične.
■ Ne glede na zrelost paradižnika, ta vedno vsebuje vsaj malo kisline. Zato mu praviloma dodamo ščepec ali več sladkorja; po okusu. Če želimo zgolj ublažiti kislost, ščepec, za sladkast okus pa več.
■ Če česen pred sekljanjem stremo, bistveno pospešimo njegovo prebavljivost. Če ga ne stremo, dosežemo podoben učinek, tako da strok razpolovimo, potem pa iz srede odstranimo kalček.
Različice
■ Skupaj s česnom prepražimo 70 g drobno sesekljane (mlade) čebule ali šalotke, pripravo pa nadaljujemo po osnovnem receptu. Nazadnje omako začinimo s sveže mletim črnim poprom, odišavimo pa s sesekljanim peteršiljem. Okisamo jo lahko z rdečim vinom ali limoninim sokom.
Ideje
Improvizirajmo. V številnih različicah paradižnikove omake najdemo tudi belušno zeleno, gobe, korenček, olive, rdeče vino, slanino, zeleno papriko in druga živila. Začinjamo oziroma odišavljamo pa jo lahko tudi s cimetom, čilijem, drobnjakom, gorčičnimi semeni, kajenskim poprom, koriandrovimi semeni, lovorovimi listi, muškatnim oreščkom, origanom, pehtranom, peteršiljem, rožmarinom, timijanom in žajbljem. Seveda pa s temi dodatki to ni več preprosta paradižnikova omaka.
Opombe
■ Paradižnikovo omako pripravljamo v številnih različicah. Zato zlahka pripravimo tudi kakšno povsem po svojem okusu.
■ Za razliko od klasične italijanske paradižnikove omake, pripravljamo mehiško brez maščobe in z veliko ostrega čilija.
Opozorila
Katerokoli različico paradižnikove omake pripravljamo, bodimo pozorni predvsem na eno: Prevladuje naj okus zrelega paradižnika. Tudi vsi ostali dodatki so v zmernih količinah namenjeni prav temu cilju.
Zdravilni učinki
(domnevni)
Paradižnik vsebuje pomembna antioksidanta betakaroten in likopen, veliko kalija, železa in fosforja, pa le 17
kalorij na 100 g.
Zanimivosti
Paradižnik, Inki so ga imenovali
tumatle, je tropska rastlina, ki jo je v Evropo s svojega drugega potovanja v Ameriko prinesel Krištof Kolumb.
Viri
■ preveden in dopolnjen recept preprosta paradižnikova omaka iz knjige
The Silver Spoon, The, Phaidon Press Limited, London 2005
■ številni različni viri