Priprava
■ Piščanca očistimo in razkosamo. Kdor ni vešč razkosavanja, naj pogleda video na dnu strani.
Kdor ima rad temnejše piščančje meso, naj jed pripravi s piščančjimi kračkami. To je spodnji del piščančjega bedrca. Z njimi je jed še okusnejša.
■ V posodi segrejemo olje, na katerem kose mesa rjavo opečemo. Po vsaki strani 8–10 minut.
■ Česen grobo sesekljamo. Ingver olupimo in narežemo na palčke, kakor vžigalice.
■ Opečeno meso preložimo ob stran posode. Na maščobo stresemo česen in ingver. Pražimo ju 1–2 minuti, da skoraj porjavita.
Jed je okusnejša, če vodo za zalivanje nadomestimo s piščančjo osnovo.
■ V posodo stresemo poprova zrna, lovorova lističa in sladkor. Prilijemo sojino omako in kis. Dobro premešamo, meso pa enakomerno razdelimo po posodi. Prilijemo toliko vode, da je meso prekrito in zavremo.
■ Posodo pokrijemo, vsebino pa počasi (!) kuhljamo / dušimo 60 minut.
Serviranje
Preprost piščančji ragu, adobo ponudimo s priljubljeno
riževo prilogo.
Sorodni recepti
Kuharski leksikon
Preprost piščančji ragu, adobo
■
Adobo je filipinska narodna jed iz mariniranega mesa, morskih sadežev ali zelenjave. Praviloma vključuje sojino omako, kis, črni poper, česen in lovorove lističe. Meso opečemo na maščobi, potem pa pokritega počasi kuhljamo / dušimo do mehkega. Španci so v poznem 16. in zgodnjem 17. st. kolonizirali Filipine. Tam so se srečali s kuhanjem adoba. Prvič so ga zapisali v slovarju
Vocabulario de la lengua tagala, izdanem l. 1613.
Segajmo po piščancih domače (proste) reje. Najokusnejši tehtajo pribl. 1 kg. Pri težjih pa je ugodnejše razmerje med mesom in kostmi.
■
Perutnina po francosko. Pohanec (
poussin) tehta pribl. 300 g, za 1 osebo. Malo večji piščanci (
poulets), okrog 7 tednov stare živali, tehtajo 0,7-1,5 kg; za 2-4 osebe. Mlada kokoš (
poularde), stara 8-10 tednov, očiščena tehta 1,15-1,5 kg. Mlad pitan petelin je star 8-9 tednov, tehta pa 1,5-1,8 kg; za 4-5 oseb. Kokoš za juho, 15-18 mesecev stara nesnica, 1,2-2 kg; za 4-6 oseb. Delikatesni kopun je skopljen petelin, do 8 mesecev, do 4,5 kg.
■
Sojino omako izdelujejo s fermentiranjem ali kemijsko. Kemijski proces je hitrejši in cenejši od tradicionalne izdelave. Tako izdelana sojina omaka pa ima slabšo aromo in okus.
Tamari ima globlji, kompleksnejši okus kot sojina omaka. Je nekoliko gostejši in manj slan. Sojino omako in
tamari lahko medsebojno nadomeščamo. Redki opazijo razliko v okusu.
■
Japonska sojina omaka je prijetno blaga, kitajska je slankasta, indonezijska pa sladkasta. Po Japonski klasifikaciji ločimo 5 vrst sojine omake:
koikuchi (temna, predstavlja večino celotne produkcije),
usukuchi (svetla),
tamari, saishikomi in
shiro (bela).
Viri
■ preveden in dopolnjen recept
preprost piščančji ragu, adobo (izvirno:
chicken adobo)
Leemei Tan, s portala
my cooking hut
■ številni različni viri
Spletne povezave
spletni nakup kuharic
Leemei Tan
Kako razkosa piščanca chef Gordon Ramsay
